Pa še kako res.
Zdajle sem šla zavrtet kolo življenja nazaj, ko mi je Uran začel enega za drugim izbijati zobe.
Prvo škrbino sem pokasirala leta 2005, ko je prilezel na moj DC. Po tem, ko sem se pošteno zatrapala v nekega manipulativnega novodobnega "guruja" (bil je Vodnar) in sprejela precej nepremišljeno in težko poslovno odločitev, je iz neba padel zdajšnji partner. Sama nisem vedela, kaj me je potegnilo v odnos s človekom, ki ga na nobeni frekvenci v življenju ne bi niti zaznala v nekih "običajnih" življenjskih okoliščinah. Ker je pa istočasno

prešel moj levji južni vozel, jo je pri vsem tem džumbusu po gobcu fasal moj "narcizem".
Ja, še noseča sem postala, od danes na jutri. Ne, situacija mi ni bila po volji. Ne, tako ni bilo zmenjeno in tako ni bilo planirano. To nisem jaz. Ne, ne, ne...
Fris se mi je v sekundi razpotegnil na maksimalno dolžino, ki so jo premogle (takrat še zelo čvrste) obrazne mišice.
Nosečnost, čeprav fizično izjemno zdravo, sem preživela v dno duše zafrustrirana in obupana.
Pri Saturnu na AC se mi je rodil čudežni otrok.
Odkar je na svetu, se vsak dan sproti zahvaljujem vesolju za Urana in za "storjene napake", ki to očitno po nekih meni nerazumljivih univerzalnih zakonih - niso bile.
Pa se je pisalo leto 2012 in

je zajadral v mojo 8. hišo.
Niti sanjalo se mi seveda ni, da si je ponovno nadel boksarske rokavice.
Pa je prijezdil, ves šarmanten, impozanten, za povrh še z Jupitrom na Veneri in se spravil preizkusiti mojo "odločno proti varanju" karakterno krepost.
Bum. Preden sem se zavedla, sem bila od glave do pet potunkana v sredico kruha, za katerega mi nihče na tem svetu, po mojem prepričanju, ne bi bil sposoben prodati recepta.
Bum. Je prijezdil na Kirona.
Bum. Je dosegel še Merkurja.
Pošteno me je namlatil.
Zobje so rasli nazaj vsaj dve leti. Mislim, da moja "osvoboditev" sovpada s prehodom Urana v 9. hišo.