Hvala vama.
Vem, da je pred mano novo in boljše.
Vem, da tole ni peljalo nikamor.
Ampak ... Vseeno me malo stiska, ker to je pa zdaj res tista točka ... Ki se je po eni strani veselim, po drugi se je pa panično bojim.
Zapustila sem tudi okolje, v katerem sem bila skoraj 5 let in ljudi, s katerimi sem se družila več kot z domačimi. Saj bomo ostali v stikih, toda vseeno mi je malo težko pri srcu. Sem človek, ki se precej globoko naveže ...
Par dni si bom vzela za aktivno žalovanje. Pustila bom žalosti in otožnosti in nostalgiji, da me preplavijo in ranijo in bolijo močno, kot le lahko! To je del transformacije, ki ga sprejemam in se mu popolnoma prepuščam.
Nočas mi je srce ranjenooo ...
