Pokorno javljam, da se še vedno zbujam okrog devetih, kljub dvo urnem zamiku časa glede na mojo časovno cono. 
Sicer pa sem ta teden dvakrat spal dlje.
Andres
Se opravičujem, ker je ta debata o času že malo mimo, ampak preden bom jaz po treh tednih dopusta prebrala vse te vaše debate, bom verjetno še kje drugje kdaj zamešala štrene.
Meni se je zgodilo nekaj podobnega že takoj naslednje jutro po theti z Neno in skoraj prepričana sem, da ta zadeva za sabo pobere tudi kakšen prah, ki ga ne opazimo ali se v danem trenutku ne zdi pomemben.
O mojem spanju in vstajanju z Neno sploh ni bilo nobenega govora. Da sem pač nočna ptica - ne spat, in seveda, posledično potem zjutraj z muko vstat ali pa spat do 10. ure, sem se že zdavnaj sprijaznila in pač pripisala svojemu nizkemu pritisku in bioritmu, ki je poleg tega še ves zmeden od dela v turnusu.
Kot da bi čez noč odrezal, se sedaj zbujam ob 6. uri, malo pogledam okoli sebe, razmislim, če sem kaj sanjala
in če ni treba zjutraj v službo, kar je pač vsaki drugi teden, potegnem dalje, dokler se spet ne zbudim ob 8.30 in takrat vstanem. Vsak dan enako, kot da bi nekdo vdaril na gong. Najboljše od vsega pa je, da sem popolnoma naspana, dobro spočita in bistre glave, s čimer sem imela prej vedno težave in seveda, da ne govorim, kako super je bilo s tem vstajanjem sedaj na dopustu. Ejjj, sredi Kornatov popolni mir in tišina, sonce vzhaja, morje gladko kot špegl, otoki v vseh barvah ... srkam svojo jutranjo kavo.
Pa saj ne morem verjet, kaj sem vsa leta prespala.
