Danes mi je vse skupaj padlo dol.
En mesec bom poskusila stisnit, le dobim vsaj eno plačo. Ne bom pa šla prek sebe. Če bom že na začetku ostajala tam zastonj, se bo to kasneje še bolj pričakovalo.
Sploh pa ne bom požrla osebnih opazk, da nisem zainteresirana, če nočem dlje ostajat ... Človek, ki me pozna, ve, da ni tako. Imela sem same take službe, kjer sem mogla pozabit nase in tega nočem več.
Če bom en dan kaj povedala nazaj, bom konkretno.
Joj, nisem si mogla danes kaj, da ne bi poklicala tipa, ki me je "nategnil" s tisto službo ... Pravi, da ni pozabil name. Da lastnk ni plačeval davkov, zato je zavod prekinil pogodbo ... Da bo zdaj dva meseca stisnil sam, ker raje dela sam, kot da bi koga zaposlil in ne bi plačal ... Da išče človeka, kot sem jaz in da se slišimo poleti. Bom ohranjala stike. Mogoče sem neumna, ampak še vedno me nekje v ozadju vleče tja.
Tudi, če ne bo nič, bom pa težke trenutke tu premagovala s fantaziranjem o tam ... Ja, zmešana sem. Vem.
