To pa nedvomno. Samo sem se jaz malo umaknila, določene stvari bo moral začeti delati sam, ne more pričakovati da bo vse na pladnju. Najlažje je ostat brez službe, žena pa zrihta novo ( tako kot zadnje tri)
Prav imaš, da boš naredila temu konec.
Včeraj sem diskutirala o iskanju službe preko nekoga oz. bolj to, ko nekdo nekomu naredi uslugo in nekoga vzame na delovno mesto. Moj je spraševal zame naokrog več kot eno leto. Po občini, kjer vse pozna ... Potem je spraševal svojo šefico, ki ima še eno podjetje - pa jim gre, revežem (ki si lahko privoščijo Dubai) tako slabo, da težka ... Pa vse druge, ki imajo kakšna podjetja ali, ki so vplivni ali ... Sploh nisem računala na to, da se bo pokazalo kaj na ta način. V končni fazi niti ne bi hotela, da me nekdo vzame v službo zato, da bo nekomu naredil uslugo. Vedno sem govorila, da jo bom našla sama in da jo hočem dobit, ker bom delodajalcu všeč!
Jaz tega sploh ne počnem, zmeraj prosim če kdo slučajno ve da kje rabijo naj mi pove, potem jim pa sama težim. Zadnjič sem edino bivšega ravnatelja prosila, če lahko lobira za eno službo na občini, pa je imel zvezane roke, ampak sem šele kasneje izvedela zakaj, ker so imeli enega pripravnika ki je delal celo leto zastonj in je bilo zanj spisano delovno mesto.
Možu sem pa rihtala tako. Videla oglas, pisala prošnje v njegovem imenu, pisala maile, zahvalna pisma, na vse maile odgovorjala v njegovem imenu. Mu samo govorila kam naj se zglasi na razgovor, preverila vse firme, mu dala VSE napotke s čim se firma ukvarja, kaj mora rečt na razgovoru. On je pa sedel in samo čakal naslednji korak. Tako da zdej si bo službo iskal SAM, pa če bo seno jedel. Jaz nimam cajta.