Preden naredim vpogled, se moram olajšat tukajle.
Pogosto sem v življenju slišala, da me spremlja smola.
Tolikokrat, kot se dogodki, na katere nimam vpliva, odvijejo tako, da pokvarijo celotno zadevo, je že malo neverjetno. Kot bi se nekaj (nekdo) zarotilo proti meni.
Ko že stvar dodelam, izdelam, ... in je zrela in popolna, se pa nekaj nekje zalomi in me onemogoči.
Primer... ko sem v tujini na fakulteti delala projekt, nad katerim so vsi samo buljili, bila na tem, da zadevo patentiram, dobila proizvajalca, ki bi stvar tudi tržil, vso podporo tuje fakultete plus še te proizv.firme, pa se začnejo zadeve tik pred zdajci odvijati takole:
- na faksu crkne tiskalnik eno uro pred tem, ko moram prit tja tekstil (del projekta) sprintat, alternative ni.
- istočasno proizvajalca (pletenina) zadane kap.
K sreči je tip preživel in v par mesecih prišel k sebi, ampak od takrat ga je zanimalo samo še to, kdaj se bom spokala iz države.
In sem se, ker mi je potekla viza.
To sta dve generalni. Da ne naštevam vmesnih težav pri celem projektu... kako avto crkne na poti nekam in še kaj. Kako so gluhi pri nas, mi najbrž ni treba razlagat.
Od tega je 11 let.
Deset let kasneje, torej danes, po svetu drugi pobirajo nagrade za identično stvar. S komentarji, da je zadeva čisto pred časom.
Ubogi ego.
Nekaj let pred tem (1997) so mi v tujini dobesedno z mize spizdili idejo in kasneje z njo magistrirali.
Nisem znala odreagirat.
Takih dogodkov, zrelih za rubriko "saj ne more biti res", je bilo kar nekaj. Človek ne more verjet.
Ravnokar pa kolnem spet enega, ki ni nič drugega kot skupek smole, pa da ne naštevam...
Ampak recimo da vsaj znam odreagirat.
Zakaj neki je to dobro in mora biti tako, se sprašujem... in ne najdem smiselnega odgovora.
Vsakič, ko se nekdo bleščeče kiti z nekim "izumom", zdaj direkt pomislim, če ni ideje sp***** enemu takemu "pejnovrit z mašnco", kot sem jaz.
In si un zdaj nekje jetra žre (ali ima migrene), opevani "izumitelj" je pa v resnici zgolj in samo rojeno prase.
