Spet sem sanjala krajo svoje torbice. Spet je bila to torbica, ki jo ves čas nosim. Z njo sem se sprehajala po mestu, se ustavila na kavi, ko sem šla naprej, pa sem ugotovila, da nimam torbice. Tekla sem nazaj, v upanju, da je še tam. Čakala me je podobna torbica, ki ni bila moja, notri so bile tuje stvari, ampak nevredne. Nekdo je zamenjal torbici, vzel vse moje stvari, npr. tudi denarnico, tam pa pustil drugo, v kateri ni bilo nič takega. Zadevo sem prijavila, hkrati pa začela tudi sama divjat okrog in iskat. Srečala sem tri sumljive ženske, oblečene v sarije, za katere sem kar vedela, da imajo mojo torbico. Začela sem brskat po njihovih kovčkih, ki so jih imele s sabo, česar mi niso branile, ampak našla nisem nič. Vedela sem, da jo imajo, ampak so jo skrile drugam ...
