Rena, toče, vetra in dežja pa res nisem jaz privlekla in zaj***** pol Milana. 
Ne, sej vem, kaj hočeš povedat. Steklo drugače ni bilo moje, gledala sem steklo nekoga drugega in se uspešno umaknila razbitinam.
Ne vem, Rena, sem mešanica enega in drugega. Po eni strani močna, po drugi strani si nenehno postavljam vprašanja, s katerimi se bremzam. Najbrž je delno, če ne predvsem, pogojeno z vzgojo.
Pa večkrat tudi s tem, kako me v nekem trenutku vidijo drugi. Če dvomijo vame, bom to začutila, odreagirala "negotovo vase", govorila cincajoče,... oz. jim dala točno to informacijo o sebi v tistem momentu. Ampak samo v tistem trenutku...
Do 7.leta starosti dobimo vase vzorce: strahu, dvomov, čustev, ki smo jih morali zatajit...oblikujejo se bolečinska telesa, ki se hočejo futrat s tem, da nase vlečejo takšne situacije, da bojo rastli. Zatrta jezica hoče še več "razpizdevanj", zatrta samozavest, ponos, hoče še več "zbijmisamozavest" situacij... in tako naprej. In če se opazuješ, kaj je tisto, kar ti največkrat dogaja...torej morda dvom vase...je fajn, da bi vsak dan našla vsaj minutko in izrekla kakšno afirmacijo, s katero bi pohvalila in sprejela notranjega otroka, ki želi biti pohvaljen, sprejet ipd... 
Kako si tole super napisala Rena, se podpišem v celoti pod tole....

Si dala še meni misliti za eno situacijo...
Res ti hvala srčica

Pika, mogoče bi dodala samo še tole, zakaj se toliko obremenjuješ s tem kaj je prav in kaj narobe....kaj pa če pogledaš iz zornega kota, da je pravzaprav vse prav? In da je dež tudi del narave, nas očiščuje, nam daje vodo...Pravzaprav je dež super...Prav tako naši notranji deli energij, ki so podobni dežju, neurju, temi...Kako bi lahko pogledala na situacijo, da si vse to tudi ti...In da ne rabiš biti vedno samo sonce, pozitivna, vse narediti "prav", se vedno "prav" odločiti...
Ker vse je pravzaprav v tistem trenutku prav

Nikoli ne bomo izvedeli kako bi bilo, če bi šli drugo pot....
In zakaj misliš, da si rinila z glavo skozi zid, jaz to vidim, da si bila vztrajna in si svojo namero (odločitev) speljala do konca, ne glede na okoliščine...
Sem zadnjič slišala (ne vem kje že), da prava MOČ je v tistem človeku, ki nikoli ne odneha, ki vztraja in to potem tudi drugi ljudje začutijo v tebi...
