V tej temi se pa že kar nekaj časa nisem oglasil in tako menim, da je tudi že trenutek, ko lahko ponovno malo obveščam. Pravzaprav se od finančnega kolapsa na Islandiji do danes, torej od oktobra 2008, spremenilo ni nič razen kar so nekatere organizacije, društva, skupnosti, potegnile svoje niti
Konkretno je bila vložena tožba zaradi deviznih posojil, ki so bila cel čas obračunavana narobe, saj posamezniki in podjetja so plačevali tudi do 300% več kot v času, ko so posojilo vzeli. Sodišče ni znalo dosoditi po kateri obrestni meri naj se po novem tak rubež obračuna, sa je na koncu odločilo za skupno pot, četudi predlagano iz parlamenta.
Ostali pa so mnogi brez stanovanj in avtomobilov, banke pa jim tega včasih tudi nočejo vrniti, čeravno so kredite obračunale, pogosto celo nalašč nepravilno, sebi v prid.
Bo pa sledila še ena tožba in sicer za vse revaloziriane kredite v islandskih kronah. Tokrat iz razloga, ker noben od posojilojemalcev ni bil obveščen o skupni vsoti, ki jo bo moral vrniti banki v primeru, če bi tistikrat ostala inflacija na enaki stopnji. Tako sedaj prihajajo novi izračuni. Nekdo, ki je vzel stanovanjsko posojilo v višini 10.000 000 kron, bi moral po 45 letih vrniti od 1000% - 1150% višjo vsoto kot je bilo to sprva. Kajpak se zagovarjajo, da je kriva inflacija, vendar ta ni toliko odstotna, zatorej Švedski ekonomisti, ter tudi evropsko sodišče opozarja, da so islandske banke kršile mednarodne kot domače zakone. Sledilo bo še eno evropsko sodišče, ki bo to pot zopet na strani potrošnika, posojilojemalca.
Vendar vlada v zadnjih dveh letih naredila ni za malega človeka nič, odpisala pa je miljardne kredite bankam, podjetjem, ter celo tujim vlagateljem, tudi pralcem denarja iz arabskega sveta.
Se pa vlada, sicer samo ena stranka, hudo napreza priti v Evropsko skupnost, cel čas pa je že več kot 70% državljanov proti tovrstni ideji. Želja po Evru, je velika, zato se zdi, kot da Evropa želi imeti Islandijo in ne obratno.
Bila sta tudi že dva referenduma o povračilu dolgov privatne banke varčevalcem Icesave v Britaniji in na Nizozemskem. Oba referenduma sta kajpak padla, saj govorimo o privatnih bankah. No, ta Icesave je sicer veliko globlji in Islandci lahko izgubijo na evropskem sodišču, če bi jih Britanci tožili, saj dolgove so banke vrnile domačim varčevalcem, ne pa tujim, kar je protizakonito. Lahko pa Islandci dobijo v drugi tožbi in sicer zato, ker so jih Britanci postavili zaćasno na listo terorističnih držav, začasni zakon, ki ga vlada ni umaknila še od časa, ko so dvojčke podrli v Ameriki.
Bi pa morala vlada 2008 pustiti pocrkat vse banke in začeti iz tistih, ki v kakršne koli malverzacije niso bile vpletene, le to pa sta dve mali vaški hranilnici, kamor ta čas ljudje množično tudi odhajajo.
Protestov letos za čuda niti ni. Ropotali so po bencinskih sodih pozno lani in tudi že letos, bolj resen protest pa je bil lani oktobra, od takrat pa nič več.
Sicer pa sem napovedal že leta 2008, da bodo sledile še druge države, med drugim tudi Slovenija in danes vidite kakšna je situacija. Cenzurirana. Ne sliši se skoraj nič o protestih na Irskem, v Španiji, v Grčiji o evropskih protestih ki se izvajajo na trgih večjih mest po celi Evropi. No, Slovenija z Albanijo in Črno goro v podporo ni nikomur, saj zadnjič se je čez Facebook prijavilo 7 demonstrantov, istočasno pa v španiji več tisoč.
Situacija kot vidimo se torej obrača. Pred letom 2008 je Evropa in Danska opozarjala Islandce, da kam norijo, ker bodo propadli. Tistikrat so se na domačem terenu zagovarjali, da tako hudo pa ni, ter da cela Evropa dela isto. Danes vidimo, da ravno tako je bilo, torej po informacije je potrebno na Islandijo in pred štirimi leti in več je bilo o tej državi hoditi po informacije v Kopenhagen in Bruselj. Evro pada, Evropa se ruši, vse to pa kaže testna država Islandija.
Andres
