Ahaha, Maja!
No super, pojdimo … hm … komplicirat.
Pojem “ODNOS” ima za osnovo “NOS”. Za dober odnos je treba imeti dober NOS.
No, za vsak odnos je treba imeti nos. Za slab odnos je pač kriv slab nos.
Ob pravem trenutku je treba znati zavohati, kaj nekdo hoče.
Ko ti nekaj smrdi, je treba ukrepati. Če ukrepaš pravilno, imaš dober DO-PRI-NOS in odnos (ki ga še nismo razčlenili) postane z-nos-en.
Vse se torej začne z NOSOM.
Najprej nekoga zavohamo in začnemo vihteti nos v smeri, da vzpostavimo nek odnos (kar pomeni, da želimo nos čimbolj približati zavohani osebi).
Kmalu sledi prva faza, ko nam vse lepo diši. Naš odnos namreč vohamo z rožnatimi nosnicami. Tej fazi se reče ZA-NOS. Tukaj o odnosu sploh še ne moremo govoriti, ker smo zaslepljeni (zadušeni) z rožnatimi vonjavami.
Sledi faza streznitve, pardon, nevtralizacije vonja, ko se pričnemo soočati, pardon – sovohati z realnimi dražljaji.
Naš ZANOS prične malo ODNAŠATI sem in tja, čemur sledi OD-NOS, ki ima pravzaprav več pomenov, saj nam tudi NOS začne zavijati drugam, torej ga odnaša.
Na preizkušnji sta naš ZANOS in naš NOS.
Ker nas nasprotna stran ravno tako prične preizkušati, nam gre to pošteno v NOS, zaradi česar prične trpeti naš PO-NOS.
Ja, začetni ZA-NOS (ko smo bili z NOSOM popolnoma ZA), naenkrat plačamo s tem, da jih dobimo PO NOSU…
Toliko za ogrevanje. Sledila bo faza PRE-nosa, DO – nosa in RAZ-nosa, v katerih bomo najprej zdravili ranjeni PO-nos, potem pa poskušali ohraniti RAZ-merje.
Do takrat pa - ZNOSOM!
