Vedno pravim, da bi se moralo reči, da v sreči spoznaš prijatelja, ne le v nesreči.
Ob dosežkih, uspehu, napredku, se nemalokrat pokažejo zavist, vsiljivo primerjanje in tekmovalnost, tudi spodbijanje, kakršnega omenjaš.
So odnosi, ki so iskreni, veliko je pa ljudi, ki ob nekom vztrajajo z navideznim prijateljstvom, da so seznanjeni in da imajo material, s katerim se ukvarjajo, da se zamotijo in najdejo obliž za rano, ki jih boli:
"Saj nisem zadovoljen s tem, ampak oni je pa še na slabšem."
"Saj jaz ne morem priti do ničesar, ampak ta pa onega nima."
Primerjanje je eden izmed največjih rušilcev osebne sreče. Posameznik se sam spravlja v neravnovesje in nezadovoljstvo z razmišljanjem o drugih in nevoščljivostjo. Smešno je, da tisti drugi v njihovih očeh postane sovražnik, je vir njihovih slabih občutkov, čeprav si jih v resnici zadajajo sami. Morda taki ljudje nikoli niso zmožni pristnega odnosa, bodisi s prijatelji, družino, partnerjem ...
Ko se druga stran povzpne, se ji zgodijo veseli dogodki oz. se lahko pohvali z dosežki, se sistem poruši in kar naenkrat prijateljstvo ni več tako tesno.
Biti prijatelj tudi takrat, ko gre drugemu bolje in z njim deliti prijetne občutke. Vsak človek gre v življenju skozi vzpone in padce. Vzpone je treba potrpežljivo pričakovati in biti pripravljen na padce, oboji se bodo zgodili slehernemu izmed nas. Biti pravi prijatelj pomeni ostati ob nekom, kot opora ali kot največji navijač, iskreno in dobronamerno.
Odnosi pridejo in propadejo in tako mora biti. Dolgotrajnih prijateljstev je v življenju malo. Se zgodijo med dobrimi ljudmi z dobrimi nameni, pa sta si lahko osebi enaki. Razlike med osebnostmi, način življenja, različne želje, mnenja in cilji - prijateljstvo ni pogojeno z nobenim od teh. Kar šteje, je ljubezen, esenca, ki ne dopušča destrukcije.
Se pridružujem Cvetkinemu zapisu, da se ne splača ukvarjati z vsakim mnenjem, ampak če si oseba, ki je naravnana k analiziranju in pravičnosti, se znaš ustaviti ob kakšni neprimerni obravnavi. Lahko te celo zaboli, predvsem pa se začneš spraševati o motivih osebe za tako ravnanje. Najbolj naivne duše potem še iščejo (iščemo) opravičila zanje in velikokrat pogledamo skozi prste in damo odnosu še 999. priložnost. 1000. pa ni treba.