Danes je za mano posebna izkušnja, ki jo bom težko pozabil, istočasno pa morda tudi obrnil v posebne turistične namene.
Hotelo je, da sem se odločil, da grem popoldan nabitati gobe. Bera je bila slaba, kot je takšna tudi sezona in na poti domov se se spomnil, da v bližini nek prijatelj po novem najema bivalni vikend. Poklical sem ga, usmeril me je med jezero in hrib, nakar sem kasneje prišel tudi na to parcelo. Tam stoji baraka in poleg nje neka hiška za kramo. Vendar baraka ima vso opremo za preživetje. Več kot to. Notri je neka posebna atmosfera, ki sem kljub neredu takoj začutil. S prijateljev sva šla kavo spit na vrt, ki je obdan z drevesi, nekoliko nižje pa je tudi šamanski šotor in roštilj. Kot je povedal je lastnik posestva na tajskem in bo tam ostal naslednjih šest mesecev, med drugim pa ima delavnice šamanizma. Vse v redu, toda meni je bil vedno bolj prijetno na tem predelu Islandije, kljub vsemu le 50 kilometrov iz Reykjavika. Celo Hercules ki sem ga seveda vzel s seboj je bil posebno dobrovoljen.
Na koncu, ko se je obisk končal sem sedel v avto in kar ni v moji navadi vklopil bluetooth na radio in tako poslušal pesmi iz telefona. Normalno, da imam samo AGT pesmi. Vsaka naslednja pesem me je bolj dvigovala, kar ni vpliv samo glasbe. Predvsem je to vpliv lokacije kjer sem bil. To je sicer neopisno doživetje, vendar v takšnem duševnem, duhovnem ali kako naj se izrazim, feelingu je mogoče delati marsikaj. Še najlažje kajpak hoditi v vesolje.
Ko sem prišel v civilizacijo, torej v Reykjavik me to še ni čisto popustilo. Šel sem najprej domov po box z avto čistili in tako na črpalko prati avto. Ista glasba mi je igrala še naprej, zatorej, ko sem avto že brisal, sem se ponovno dvignil. Zdaj je od takrat minil že pet ur, vendar sem še vedno zelo visoko nekje gori doma. Ta vikend bo brez dvoma ena od točk za duhovne turiste. Eni taki pridejo že jutri ponoči.
Andres