Tudi sam sem imel nenavadno doživetje. Obiskoval sem srednjo šolo v domačem kraju in v tistih letih, štel sem jih okrog 18, morda celo 20, je bil moj najljubši "hobi" klicanje duhov.
Imel sem prijatelja s katerim sva se zelo zanimala za ta področja in sva, vsak po svoje, pa sva v tej in podobnih smereh nadaljevala in še vedno prakticirava.
Tistega večera sem se odpravljal spat ob običajni uri. Nekje okoli 22.00 je moralo biti. Malo sem se premetaval po postelji, nato pa pristal na levem boku obrnjen proti steni svoje sobe. Ravno sanjati bi moral začeti, ko me iz sna prebudi šepet čisto blizu mojega (desnega) ušesa šepetajoč moje ime. Predramil sem se, malo poslušal, se obrnil z zgornjim delom telesa in ker ni bilo nikogar zaznati in videti v mračni sobi sem se ulegel nazaj. Toda v tistem trenutku me je zmrazilo. Potiho me je nekdo za mojim hrbtom poklical po imenu. Oči so se mi na široko odprle in izustil sem "Ja?" in se spet obrnil. Nič. Nikogar. Tokrat sem se sicer obrnil nazaj, da bi zaspal, oči pa nisem več zaprl. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar je izbilo sodu dno. Tisti nekdo me je poklical v tretje in tokrat normalno glasno in me hkrati prijel za desno roko - nekaj težkega in močnega se je ovilo okoli dela roke med komolcem in ramo in me potegnilo in malo potreslo, kot bi me hotelo prebuditi. V sunku sem se obrnil na desni bok in rahlo privzdignil, tedaj pa se je zgornji del jogija pred menoj pogreznil, kot bi se nekdo vsedel nanj, poleg mene. Ko se je izoblikovala jama v jogiju nisem več zdržal - nisem poskočil, kar naenkrat sem bil na nogah in tipal po zidu za lučjo. Bil sem prestrašen do kosti, steroriziran in v šoku. Tisto noč sem prebedel ob prižgani luči, oprezajoč za glasovi in prizivajoč vse svetnike in Bogove kar sem se jih spomnil. Klicanje duhov sem kmalu po tem dogodku opustil.
Andrej F.
