Slovenec s posledicami iz Atlantide!
Kot fantič sem se rad družil s Jozom Jako Čarjem - umetnikom. On k nam ni hodil pogosto. Le nekajkrat je prišel, a je res da sta si bila z Larisom všeč in sta imela tudi ljubezensko razmerje. O Larisi pravzaprav ne vem veliko. K nam je hodila jahat konje, a se je sčasoma za njo izgubila sled zaradi selitve v oddaljen kraj. Ko je Larisa prišla v Barko, kjer je imel njen oče vikend, je včasih zavila tudi k nam na obisk. Tako sem spoznal Čarja in spremljal čopiče na platnih ali dleto, kar je pač bilo v umetniškem navdihu.
Potem ga mnogo let nisem videl, ostal pa je zapisan v srcu; bil je človek z močno notranjo silo in lepoto, ki me je prevzela. Ko sem hodil v srednjo naravoslovno šolo, točneje v četrti letnik, sva se zopet srečala in sledilo je obdobje ko je bil kar pogosto pri nas.
Toda tisto lepoto in šarm je izpodrinilo močno negativno čustvo, nelagodje ki je popolnoma blokiralo odnos. Niti on, niti jaz pa se nisva bistveno spremenila, vzrok je bil v zbujeni asociaciji iz uma.
Poleg Jaka sem isto čustvo - napetost, ki ni omogočala imeti stik z drugim človekom - pojavilo hkrati še pri več osebah, med drugim tudi v odnosu z očetom. Zakaj?!
Asocijacijo mi je v podzavesti vzbudila Milena. To je bil prelomni trenutek in odskočna deska, ko sem hotel vedeti zakaj se ne morem več z določenimi ljudmi pogovarjati normalno.
Izpusčam dogodke, ki so se zgodili na Cipru podobnem otoku, na katerem ima Jaka vikend in sem preživel en teden peklenskih počitnic, ko nisem vedel kaj se dogaja med mano in Jako, ko sva bila dve minuti prijatelja, nato pa pol ure skregana, pa spet prijatelja… In energije na otoku, ki ima obliko osmice in kot najin odnos "piha" zdaj s te, zdaj z one strani. Noro, dokler nisem prerezal otoka na pol (ko sem našel energetske črte)! Potem je bil takoj tudi najin odnos s Jako na normalnem tiru.
Pred tem sem pa ogromno razmišljal in prihajal do zaključkov. Ti zaključki so bili pa takšni: jaz sem tistim s katerimi nisem mogel več normalno občevati nekoč nekaj hudo zameril ali jih preklel. Opazil sem, da sem s tem, ko sem si sam pri sebi rekel. "Daj, no, saj je ta oseba čisto v redu človek in mu odpuščam , če je z moje strani kaj težkega, zdaj - ta moment ". V trenutku je bila klima medsebojnega odnosa boljša.
Da je bilo dekle vmes - prva asociacija je bila zbujena ob ženski - je bilo tudi kot na dlani, korak stran pa misel, da so naju s to žensko zlorabili! Okolje sem postavil v legendarno Atlantido in povezal s tempeljsko prostitucijo oz. inkarniranjem duš ter uničenjem Atlantide v katasrtofi. Težka magija s ciljem doseči boljši energetski nivo! Znana je tehnika (bilanga), ko dva človeka med seksom tretji človek (mojster, ki si zasluži da bi mu rekli demon) pošlje v črno lukno!? Mogoče je bilo to nekaj podobnega, le da jaz nisem hotel iti v NIČ. Mogoče je bila ta moja nezemska volja po obstanku vzrok propada civilizacije? Je volja včasih močnejša od materije!?
Pozneje sem videl te reči v regresiji. Nič čudnega, da sem takrat preklel dotične ljudi. Posledice imam pa še danes. Preko mene so hoteli inkarnirat tistega, ki nas je spravil iz raja ali kaj vem koga. Ta pa je bolj prebrisan in je takrat, ko sem jaz veselo seksal, šel po moji notranjosti in puščal kaj vem kaj na določenih točkah in na koncu šel v glavo, v središče možganov. (Elektroni iz središča možganov oz. možganskih centrov prenašajo informacije v možgansko skorjo, kjer je naša zavest in intelekt… Tako lahko tuje bitje iz možgan človeku daja ukaze oz. ga programira!!!) Mili - ki med drugim tudi kanalizira je ob meni videla nekega mojstra, ki mi pije energijo. Rekla pa je, da se je to začelo še pred Atlantido! No, kup zavozlanih reči.