Ko ravno omenjaš dvigalo.........mene parkrat mučijo more, ko sem v dvigalu in gre gor in se kar ne ustavi - je recimo 5 nadstropi, gre pa kar v višja ali obratno v nižja, in mene je vedno strah, panično pritiskam na gumbe, da bi se kje ustavil, ampak se trenutno ne spomnim, če mi uspe. Se pa nikoli ne zgodi, da bi recimo letalo kar odletelo ven iz stavbe ali pa se pogreznilo globoko v zemljo.
Danes sem pa sanjala, da sem na prejšnji naslov dobila eno pismo, v katerem so me obveščali, da je en sošolec iz OŠ umrl (čeprav mi ime ni bilo znano), sestra pa, da sta umrla 2 njena sošolca (bila mi je znana le ena). Potem smo šli na pogreb - v bistvu nisem videla krste, ni bilo ne vem kako žalostno. Stavba je bila lepe krem barve. Do dejanskega pogreba (hojo za krsto, spust v zemljo) ni prišlo, sem le slišala kako je umrla sestrina sošolka (na lepotni operaciji). Spomnim se le še konca - sem bila v lepi vodi do pasu in sem naredila par korakov, nato pa sem se zbudila. Med sanjami sem bila mičkeno vznemirjena, na koncu čisto mirna.
Aja, moram še to povedati - sem prejšnji teden srečala osebo, ki sem jo enkrat avgusta sanjala. Je nisem videla že kakih 8-12 let, niti se nismo o njej pogovarjali. Je bilo kar malce surralistično.
