Razlaga sanj za redne člane foruma X

[Maja]

To so pa lucidne sanje ...

[Rena]

Jp Maja, lucidne sanje .

Ženske, še en mal počakajte prosim na razlago sanj, ker sem se danes klatila naokoli cel dan. Ker pa je bilo tako lepo, jutri ponavljam in bom spet pozna (pa utrujena)  .

[Maja]

Sem se ravnokar zbudila z groznih sanj. 
Sanjala sem, da so mi pomrli vsi bližnji. Bili so še prisotni kot duše, ampak so se poslavljali, jaz pa nisem vedela, kaj naj, kako naj živim naprej. In tisti občutek obupa, tako živo sem ga sanjala. Zbudila sem se s tako težo, težko sem dihala ... Nazadnje v sanjah sem rekla, da ne vem, kaj bo, ampak, da se bom ziher nekaj naučila s tega, da je to moja lekcija. In naj pozdravijo pokojnega očeta, ko bodo šli, in zakaj njega ne morem videti, če že njih vidim ...
Grozno, res, ne upam naprej spat.  ???

[Rena]

Spet moje sanje z vodo
Tokrat sem sanjala, da stoji nek tujec (japonec,kitajec,ne vem točno) pred obalo in videla sem grozeč visok val ter v hipu vedela, da ga bo odnesel, ne spomnim se ali sem samo hotela zavpiti ali sem v resnici zavpila naj se umakne ampak vedela sem, da sem prepozna. No, val je zajel tega tujca, mislila sem si, da je konec z njim, vendar ko se je val umaknil, je ta tujec še vedno stal tam in nič mu ni bilo, samo nasmehnil se mi je in mi nekako dal vedeti, da je to samo igra

Tukaj  pa vpliv dogajanja ob tsunamiju na Japonskem    Grozeč visok val simbolizira čustvene spremembe, ki ti grozijo s tem, da te spodnesejo. Grozijo, tako si se ti počutila (se počutiš) ob tem.... In vendar, četudi bodo spremembe, ne boj se, še vedno boš stala na obali, še vedno boš na svojih nogah, še vedno boš to ti. Kljub resnosti je življenje vendarle tudi  igra. Pogosto tako resno jemljemo stvari... Življenje je igra, mi pa smo figure, ki ga igramo... (vtisi ob današnjem opazovanju igranja šaha, z velikimi figurami, na prostem...). Ni treba, da vedno tako dokončno in preresno jemljemo vse...

Drugi del sanj pa jaz, moj dragi in še en par(moja prijatelja) ležimo na neki skali, pod nami pa je tolmun, lep prekrasen tolmun,. vse je zelo lepo in uživamo, nakar jaz kar naenkrat ugotovim, da je ta skala nagnjena (najprej ni bila nič nagnjena) in bi lahko vsi skupaj zgrmeli v ta tolmun. Povem priajtelju, da je najbolje, da gremo dol s te skale, da ne bomo vsi skupaj zgrmeli v vodo in je rekel, da naj neham komplicirati, da nam nič ne bo. Jaz sem vztrajala, saj sem vedela, da sploh ni opazil, da se je skala nagnila. Ko je dojel, da imam prav, smo se vsi umaknili in tudi rešili.
Hm, ja pravzaprav bi se že prej lahko sama umaknila, pa se nisem mogla, ker sem bila zadnja v vrsti, tako da so vsi trije ob meni se morali umakniti pred mano, šele potem sem se lahko jaz.

Hm, tu pa nekako v ozadju vidim kar tvojo družino... Mislim, da ste štirje...Občutek imam, da nekaj govoriš, pa te ne poslušajo, rečejo celo, da kompliciraš... Ne samo, da ne upoštevajo tega, kar jim govoriš, na koncu si celo onemogočena, da bi se rešila sama.  Občutek imaš, da si "zadnja", torej četrta v vrsti, . Situacija te drži na nekem mestu, kjer nimaš izhoda...Izhod pa je samo s skupno odločitvijo, vendar se počutiš, da nimaš dovolj vpliva na to skupno odločanje...Nemočna, skala tik pred tem, da se utrga...ne poslušajo...kot ne poslušajo sicer... tako nekako 

[Rena]

Danes sem sanjala, da smo imeli piknik sredi poletja zanaju z bratom, ker sva prazovala rojstne dni. (oba sva škorpijona, tako da sred poletja piknik za naju?!?!)
Prišla je cela žlahta po fotrovi strani, s katero nimam nobenih stikov...in nekje vmes me je preblisnilo: omg, dedek?!? Po fotrovi strani, koliko časa ga nisem obiskala, joooj....kar zmrazilo me je...čisto panična sem se zbudila....in pol ure sedela in se nisem mogla spomnit, a je dedek umrl ali je še živ? Kdaj sem ga nazadnje videla, kje je?
Šele zjutraj, ko sem se konkretno zbudila, sem se sestavila k sebi...dedek je pokojen že neki časa.
Je pa res, da je fotr mel par dni nazaj rojstni dan...ampak kot pravim, nimamo nobenih stikov ne nič. Mogoče me to podzavestno matra?
Malo psiho sanje, ja.
Mi je pa všeč, da so padale kuvertice za rojstni dan, haha....   

Škorpijonka, tudi jaz v tvojih sanjah ne vidim drugih pomenov kot tega, da gotovo nisi ravnodušna, če nimate stikov. V sanjah ste imeli piknik, praznovali, dobila sta darilo, vse to simbolizira, da bi si želela odnose, v katerih bi si dajali in prejemali čustva, ljubezen (darilo). Dedka vidim kot glasnika in varuha družine po eni strani, po drugi strani pa je dedek pri Regini obrazložen kot simbol tega, da potrebujemo moder nasvet. Zakaj pa si se tako ustrašila dedka? Ko sem bila mlajša, sem se tudi sama, čeprav samo v sanjah, ustrašila stika z mrtvim...Oziroma tisto, ko si še napol v sanjah, vse je še sveže čuteno, pa mičkeno začneš dojemati in se zaveš, o kom si sanjal... Z leti pa kar nekako zreleje sprejemamo dejstvo smrti...ko sanjam o mami, mi je prav domačno....

[Rena]

Sem se ravnokar zbudila z groznih sanj. 
Sanjala sem, da so mi pomrli vsi bližnji. Bili so še prisotni kot duše, ampak so se poslavljali, jaz pa nisem vedela, kaj naj, kako naj živim naprej. In tisti občutek obupa, tako živo sem ga sanjala. Zbudila sem se s tako težo, težko sem dihala ... Nazadnje v sanjah sem rekla, da ne vem, kaj bo, ampak, da se bom ziher nekaj naučila s tega, da je to moja lekcija. In naj pozdravijo pokojnega očeta, ko bodo šli, in zakaj njega ne morem videti, če že njih vidim ...
Grozno, res, ne upam naprej spat.  ???

Grozljiv občutek kajne, ko v sanjah izgubljamo svoje bližnje. Kot pri tarotu (oziroma po moje je glih tarot nastal kot "orodje" in kazalo naše podzavesti) tudi v sanjah smrt pomeni konec nekega obdobja. Nekaj, kar je izživeto, naj bo to služba, odnosi...Vsi tvoji bližnji kažejo, da je to stvar, ki ti zelo veliko pomeni. Nenazadnje pa se je simboličnost sanj prepletla s čustvi do tvojega pokojnega očeta, za katerega si vsekakor želela sporočiti, da ga pozdravijo...in gotovo je tudi njegova duša to začutila 

[skorpijonka]

Danes sem sanjala, da smo imeli piknik sredi poletja zanaju z bratom, ker sva prazovala rojstne dni. (oba sva škorpijona, tako da sred poletja piknik za naju?!?!)
Prišla je cela žlahta po fotrovi strani, s katero nimam nobenih stikov...in nekje vmes me je preblisnilo: omg, dedek?!? Po fotrovi strani, koliko časa ga nisem obiskala, joooj....kar zmrazilo me je...čisto panična sem se zbudila....in pol ure sedela in se nisem mogla spomnit, a je dedek umrl ali je še živ? Kdaj sem ga nazadnje videla, kje je?
Šele zjutraj, ko sem se konkretno zbudila, sem se sestavila k sebi...dedek je pokojen že neki časa.
Je pa res, da je fotr mel par dni nazaj rojstni dan...ampak kot pravim, nimamo nobenih stikov ne nič. Mogoče me to podzavestno matra?
Malo psiho sanje, ja.
Mi je pa všeč, da so padale kuvertice za rojstni dan, haha....   

Škorpijonka, tudi jaz v tvojih sanjah ne vidim drugih pomenov kot tega, da gotovo nisi ravnodušna, če nimate stikov. V sanjah ste imeli piknik, praznovali, dobila sta darilo, vse to simbolizira, da bi si želela odnose, v katerih bi si dajali in prejemali čustva, ljubezen (darilo). Dedka vidim kot glasnika in varuha družine po eni strani, po drugi strani pa je dedek pri Regini obrazložen kot simbol tega, da potrebujemo moder nasvet. Zakaj pa si se tako ustrašila dedka? Ko sem bila mlajša, sem se tudi sama, čeprav samo v sanjah, ustrašila stika z mrtvim...Oziroma tisto, ko si še napol v sanjah, vse je še sveže čuteno, pa mičkeno začneš dojemati in se zaveš, o kom si sanjal... Z leti pa kar nekako zreleje sprejemamo dejstvo smrti...ko sanjam o mami, mi je prav domačno....

Hvala ti!!!

Ne, nisem se ustrašila dedka, zgrozila sem se nad dejstvom, da se nisem mogla spomniti, kdaj sem šla nazadnje do njega, kako sem lahko tako brezčutna, nesramna, ipd. To je tisto, kar me je najbolj šokiralo.

Hvala ti še enkrat! 

[Rena]

Točno ja, Škorpijonka, saj si tako napisala. Noro, kaj dogaja v sanjah, meni se je tudi že sanjalo na  način, da sem se ustrašla, kako dolgo nisem nekoga obiskala, oseba pa že umrla  ???. Kot da v sanjah čutiš hkrati realni del življenja, se zavedaš, da osebe dolgo nisi videl, v sanjah pa je živa... 

[sanjalka]

Sem se ravnokar zbudila z groznih sanj. 
Sanjala sem, da so mi pomrli vsi bližnji. Bili so še prisotni kot duše, ampak so se poslavljali, jaz pa nisem vedela, kaj naj, kako naj živim naprej. In tisti občutek obupa, tako živo sem ga sanjala. Zbudila sem se s tako težo, težko sem dihala ... Nazadnje v sanjah sem rekla, da ne vem, kaj bo, ampak, da se bom ziher nekaj naučila s tega, da je to moja lekcija. In naj pozdravijo pokojnega očeta, ko bodo šli, in zakaj njega ne morem videti, če že njih vidim ...
Grozno, res, ne upam naprej spat.  ???

Maja, takšne sanje sem imela v tvojih letih, to je bilo približno pri  povratku. Dejansko sem imela popolno transformacijo, odpadle so določene stvari, začela sem popolnoma novo obdobje, dobila na življenje popolnoma nov pogled. Same sanje so bile strašne, pa tudi transformacija ni bila lahka, je bilo pa življenje po tranfsformaciji super, enkratno, kot bi spregledala, živlejnje sem začela uživati...
Tudi pri zadnji transformaciji sem imela sanje o smrti, pogrebih, pokopališčih, danes vem, da sem takrat, ko to sanjam v nekem preporodu, da nekaj starega umira in se rojeva nekaj novega, lepšega, boljšega...
Želim ti čim lepši prehod iz starega v novo

[sanjalka]

Drugi del sanj pa jaz, moj dragi in še en par(moja prijatelja) ležimo na neki skali, pod nami pa je tolmun, lep prekrasen tolmun,. vse je zelo lepo in uživamo, nakar jaz kar naenkrat ugotovim, da je ta skala nagnjena (najprej ni bila nič nagnjena) in bi lahko vsi skupaj zgrmeli v ta tolmun. Povem priajtelju, da je najbolje, da gremo dol s te skale, da ne bomo vsi skupaj zgrmeli v vodo in je rekel, da naj neham komplicirati, da nam nič ne bo. Jaz sem vztrajala, saj sem vedela, da sploh ni opazil, da se je skala nagnila. Ko je dojel, da imam prav, smo se vsi umaknili in tudi rešili.
Hm, ja pravzaprav bi se že prej lahko sama umaknila, pa se nisem mogla, ker sem bila zadnja v vrsti, tako da so vsi trije ob meni se morali umakniti pred mano, šele potem sem se lahko jaz.

Hm, tu pa nekako v ozadju vidim kar tvojo družino... Mislim, da ste štirje...Občutek imam, da nekaj govoriš, pa te ne poslušajo, rečejo celo, da kompliciraš... Ne samo, da ne upoštevajo tega, kar jim govoriš, na koncu si celo onemogočena, da bi se rešila sama.  Občutek imaš, da si "zadnja", torej četrta v vrsti, . Situacija te drži na nekem mestu, kjer nimaš izhoda...Izhod pa je samo s skupno odločitvijo, vendar se počutiš, da nimaš dovolj vpliva na to skupno odločanje...Nemočna, skala tik pred tem, da se utrga...ne poslušajo...kot ne poslušajo sicer... tako nekako 

Ja, tole si zelo dobro opisala, nihče me noče poslušati Ne vidijo, da želim pravzaprav vsem dobro, da se moramo premakniti naprej, drugače bomo vsi zgrmeli v vodo. Žal se sama ne morem premakniti prej, preden se ne premaknejo vsi ostali. Moram počakati, da dojamejo, da ne moremo kar spati in ležati, da bo potreben premik...
Uf, naj vesolje sliši, da jim želim dobro in da naj me že poslušajo

[Maja]

Sem se ravnokar zbudila z groznih sanj. 
Sanjala sem, da so mi pomrli vsi bližnji. Bili so še prisotni kot duše, ampak so se poslavljali, jaz pa nisem vedela, kaj naj, kako naj živim naprej. In tisti občutek obupa, tako živo sem ga sanjala. Zbudila sem se s tako težo, težko sem dihala ... Nazadnje v sanjah sem rekla, da ne vem, kaj bo, ampak, da se bom ziher nekaj naučila s tega, da je to moja lekcija. In naj pozdravijo pokojnega očeta, ko bodo šli, in zakaj njega ne morem videti, če že njih vidim ...
Grozno, res, ne upam naprej spat.  ???

Grozljiv občutek kajne, ko v sanjah izgubljamo svoje bližnje. Kot pri tarotu (oziroma po moje je glih tarot nastal kot "orodje" in kazalo naše podzavesti) tudi v sanjah smrt pomeni konec nekega obdobja. Nekaj, kar je izživeto, naj bo to služba, odnosi...Vsi tvoji bližnji kažejo, da je to stvar, ki ti zelo veliko pomeni. Nenazadnje pa se je simboličnost sanj prepletla s čustvi do tvojega pokojnega očeta, za katerega si vsekakor želela sporočiti, da ga pozdravijo...in gotovo je tudi njegova duša to začutila 

Ja, zna biti, da je to to. Joj, kakšen občutek je bil - popoln konec, vse na novo, ampak zavedala sem pa se, da tako mora biti, da je ziher dobro zame.

Sem se ravnokar zbudila z groznih sanj. 
Sanjala sem, da so mi pomrli vsi bližnji. Bili so še prisotni kot duše, ampak so se poslavljali, jaz pa nisem vedela, kaj naj, kako naj živim naprej. In tisti občutek obupa, tako živo sem ga sanjala. Zbudila sem se s tako težo, težko sem dihala ... Nazadnje v sanjah sem rekla, da ne vem, kaj bo, ampak, da se bom ziher nekaj naučila s tega, da je to moja lekcija. In naj pozdravijo pokojnega očeta, ko bodo šli, in zakaj njega ne morem videti, če že njih vidim ...
Grozno, res, ne upam naprej spat.  ???

Maja, takšne sanje sem imela v tvojih letih, to je bilo približno pri  povratku. Dejansko sem imela popolno transformacijo, odpadle so določene stvari, začela sem popolnoma novo obdobje, dobila na življenje popolnoma nov pogled. Same sanje so bile strašne, pa tudi transformacija ni bila lahka, je bilo pa življenje po tranfsformaciji super, enkratno, kot bi spregledala, živlejnje sem začela uživati...
Tudi pri zadnji transformaciji sem imela sanje o smrti, pogrebih, pokopališčih, danes vem, da sem takrat, ko to sanjam v nekem preporodu, da nekaj starega umira in se rojeva nekaj novega, lepšega, boljšega...
Želim ti čim lepši prehod iz starega v novo

Mogoče pa res končno prihaja ta čas. Že nekaj časa čutim, da se mora nekaj spremenit, da določene stvari stagniarajo ali pa ne funkconirajo več. Da prihaja moj čas, ko bom lahko zaživela sebe, pokazala in uporabila svoje znanje in postala to, zaradi česar sem tu. Imam ogromno sposobnosti, ki jih žal trenutno zdaj, kjer sem, ne morem uporabiti. Škoda. Nekaj mora it naprej. Dala sem skozi te izkušnje, ampak sem jih tudi prerasla. Sploh nekje v zadnje pol leta se mi zdi, da je res prišel čas za nekaj več.

Nazadnje, ko se mi je sanjalo o smrtih, sem jaz pobijala ljudi. S kamni sem jih tolkla po glavi, videla sem trupla, razmesarjena, organe ... Pa je bilo to tudi ob neki prelomnici. Glede na to, da sem takrat pobijala sama, sem bila najbrž v celoti sama svoje usode kovač, zdaj pa je mogoče po sredi še nek višji smoter. Mogoče je treba še malo počakat, da stvari dozorijo in se zgodijo same od sebe. Volje in potrpljenja mi ne zmanjka - obupala ne bom.

[sanjalka]

Maja, glede na to, da so se poslavljali (umrli) tvoji domaci, bi rekla da se poslavlja oz. umira tisti del tebe, ki je vezan na druzinsko tradicijo. Skratka nekaj kar je povezano s tvojimi domacimi, se bo osvobodilo, sla bos po cisto svoji poti, zato se mora ta stari(druzinski) del posloviti od tebe, drugace pac ne bos mogla naprej.Pravis, da ne bo odvisno vse od tebe-nikoli ni odvisno vse samo od nas in v sanjah so tvoji domaci TI, to je nek del tebe, ki je vezan na neko preteklost, ki nicemur vec ne sluzi. In ta del, ki se ti v sanjah prikaze kot tvoji domaci, si v bistvu TI in se je prisel v sanjah poslovit. Nisi pa videla dedka, rekla si naj ga pozdravijo. Tisti del tebe, ki je vezan na "dedka" ( ne vem kaksno tradicijo ti je predstavljal dedek) se je ocitno poslovil ze prej.
Se spomnim tvojih prejsnjih sanj, ko si sanjala, da si se z dbigalom pripeljala v 8. nadstropje-8 prav tako predstavlja transformacijo, smrt in nato novo rojstvo. Ja, vse to govori, da si sedaj nekje v porodnem kanalu in se bos na novo rodila

[Maja]

Vse ne, ampak sama se držim načela, da je vsak svoje (ne)sreče kovač. Velik pomen dajem človeški volji.

Da popravim, tisto ni bil dedek, ampak moj oče ... Umrl je 8 let nazaj in čutim, da je prisoten pri vseh vidnejših dogodkih. Npr. na najin poročni dan, sva oba v istem trenutku pomislila na mojega očeta, pa ga moj mož sploh ni poznal. Potem sva se zgovarjala - in oba sva točno na istem mestu pomislila nanj - tako močno, kot bi naju obsedel. Že mora imet tudi tu nekaj zraven ... 

Res se veselim transformacije - niti na misel mi ne pride, da bi se še kdaj oklepala česa starega in preživetega, ker vedno, ko sem se, sem se samo slabo počutila. Samo naprej, samo naprej ...

[sanjalka]

No, bos porocala kaj se bo transformiralo pri tebi Kot skrpijonka bos itak v zivljenju delezna vec taksnih preobrazb 
Ja, oce te pa definitivno spremlja

[sanjalka]

Sem sanjala, da mi je moj oče povedal, da ima raka. Bilo me je groza ob misli, da bo umrl. On ni bil nič pretresen, dal mi je še napotke kaj naj dokončam, kar on ni uspel. Mene pa je obšel zelo grozen občutek, da ga kar ne bo več. No, potem sem pomislila, da saj če imaš raka pa tudi ni nujno, da umreš in da moram najti način, da mu pomagam, da se bo pozdravil.

Druge sanje pa so bile,da sem imela otroka, punčko in sem bila z njo pri zdravniku na redni kontroli, pa sem jo morala sleči in položiti na mizo in se je ravno v trenutku, ko bi jo morala zdravnica pregledati, pokakala in polulala in zdravnici to ni bilo preveč všeč, je rekla, da naj jo očistim. Bila sem prejsenečena, da je zdravnico to zmotilo, saj pregleda ogromno otrok in verjetno se marsikateri polula oz. pokaka,saj so ja še dojenčki. No,sem jo nesla pod umivalnik, da jo umijem in dreka kar ni in ni hotelo biti konec Na koncu mi jo je uspelo umiti, preteklo pa je precej vode, da sem ji ritko sprala do čistega