Niso te samo pogrešale. Tu nas je še nekaj moških.
Sicer pa zdaj ko si na spet na platformi bi utegnil napisati zadnja spoznanja. Gre se za zavrženost otrok, torej tistih, ki jih matere odvržejo v smeti, dobesedno v kanto za smeti, kot odpadek za enkratno uporabo ali kot cigaretni ogorek.
To se je resda dogajalo že v zgodovini, v vseh kulturah, vedno pa je bila posredi revščina, sramota zaradi zanositve in še bi lahko našteval. Danes, ko je civilizacija na najvišji stopnji in predvsem v zahodnem svetu siromaštva ni, ženske kot pred tisočimi leti še vedno mečejo v kanto za smeti svoje dojenčke. Tako se je pred nedavnim zgodilo v Sloveniji, pred nekaj leti v Avstriji ali nemčiji, pred enim tednom v Španiji, pred dvema mesecema na Islandiji, verjetno pa je še kakšna država z lepoticami, ki bodo do imele do smrti težko vest.
In sedaj ta trend metanja otrok v smeti povežem z emancipacijo. Normalno, tudi to ima nekje svoje vezi, potrebno jih bo le najti. Ženska je dobila moč in v mnogih primerih, tudi tistih kjer otroci ostanejo živi (na kakršen koli način) si le te prilaščajo. Najpogosteje je takšno prilaščanje spodbuda državnega sistema, ki samohranilkam ponuja več. Tam kjer to ni, gre za tudi za zlobo in nadalje onemogočanje srečevanja očeta z otrokom. Miniti mora tudi do 30 let, ko je otroku vendarle povedano, da ga oče niti ni smel videti, zato naj bo srečen, da ni pristal v smeteh že veliko prej.
Andres
