Čustva pridejo zelo prav v nekaterih primerih, vendar je pomembno, kdaj jih uporabljaš in kdaj ne. Definitivno se strinjam, da je potrebno na trenutke res vklopiti um, iti ven iz teh čustvenih situacij, ki nas omejujejo, vzbujajo strah itd. Jaz bi prej rekla, da nam čustva znajo koristit dokler so pozitivna. Ko je v čustvih prisoten strah, bolečina, potem je potrebno vklopiti um in izstopiti iz te čustvene drame, v katero smo se ujeli.
Duša/Ego, karkoli pač že dejansko skušajo manipulirati, to je dejstvo. Vendar mislim, da je tukaj vprašanje predvsem razlike med notranjimi čustvi in površinskostjo. Notranja čustva tukaj mislim predvsem intuicijo, notranji glas, ki nam pravi, kaj je res in kaj ne. Kot Kreatorji svojega življenja sami vemo, kam morami iti in kam smo namenjeni. Bi pa rekla, da je ta notranji glas predvsem skupek in čustev in uma v popolnem ravnovesju in takrat resnično gremo pravi poti in sreči naproti.
Ker če hočemo razumeti, kaj želimo, moramo imeti čustva. Konec koncev, sreča, veselje, to je čustvo, definiramo pa ga seveda z umom.
Tako da ja, bottom line, zelo podobne smernice imava.
