Zelo dober opis.

Ja, velik problem, ki ga poskušam rešit, in to vedno bolj vidim skozi ta delavnik, je, da si ne pustim uživat. Mogoče se prej tega niti nisem tako zavedala ... In mogoče se sploh ne bi začela zavedat, če ne bi prišlo do tako skrajne situacije. Ker tudi, če grem na dopust, se ne morem sprostit. Kaj šele v enem prostem dnevu, ki ga imam na voljo tako, kot imajo normalni ljudje cel vikend. Vedno v pogonu, v krču, koliko ur (ne dni!!!) imam še na voljo, da se naspim, da doma pospravim, da grem na sprehod, karkoli - prav tiste osnovne zadeve moram že odrezat, da mi znese vsaj malo živet. Ker samo v postelji in v službi pa ne morem bit. In nočem.
Duhovnost, v smislu vere, je trenutno zelo prizadeta. Ne verjamem več v tisto, kar sem nekaj časa nazaj. Določene stvari mi še dopusščajo malo upanja, da je kaj nad nami, da je pravica in da je Dobro, drugače pa več ali manj vse nauk zavračam. Teh o poštenih medsebojnih odnosih ne, ampak ne verjamem pa več v razne življenjske modrosti. Ni mi več dovolj, da se tolžim s tem, želim si, da bi se enkrat pokazalo nekaj v praksi. No, saj se - pravi, nepokvarjeni ljudje, tisti, ki so na pravi frekvenci, so dobri z menoj. V najožji družbi imam vedno čudovite ljudi, zdrava sem, partnerja imam najboljšega ... Ampak zakaj ne bi še izboljšala zadeve in uredila prav vsa področja.
Študirala sem turizem, potem organizacijo. Ne bi bila striktni manager, ne bi delala kot storitveni delavec (tega sem se itak nažrla pa tudi škoda me je - ne da se hvalim, ampak zmorem veliko več). Potrebovala bi delo, kjer bi lahko razmišljala, kaj izboljšala, ustvarila, optimizirala ... Želim si delat tako, da bo moje delo imelo rezultate in bo doprineslo nekaj ljudem, nekaj, kar bo v širšo korist.
Zanimajo me področja zdravja, psihologije, umetnosti, delo z ljudmi ... Rada bi razmišljala, pomagala ... Moja velika prednost je, da vidim človeško psiho in globine. Žal pa je pri nas tako, da rabiš izobrazbo, licence, potrdila in ne vem kaj vse, golo znanje in sposobnosti se ne upoštevajo. Tu zaenkrat vidim problem.
To tudi mene najboj boli - da ne morem izkoristit svojih potencialov. Koliko dobrega bi lahko dala ljudem ...
Če se kdaj znajdem v vodilni poziciji, ja, vsekakor vem, kako se dela z ljudmi in sredstvi. Delala bi tako, da bi me imeli radi, da bi me spoštovali, ne pa proti njim, da bi z manipulacijo dokazovala svojo moč. Ko je** statusno avtoriteto. Šteje samo to, kakšen človek si, ne glede na to, kakšen položaj imaš, kako se pišeš, koliko imaš na TRR, s čim si se pripeljal in koga poznaš.