Razlaga sanj za redne clane foruma XI

[sanjalka]

Kakšne sanje danes! 

Doma sem šla na WC in opazila, da mi iz genitalij nekaj gleda ... Bila je majhna ročica in takoj mi je bilo jasno, da rojevam (prvič v življenju sem imela take sanje!). Ustrašila sem se, zgrozila in vedela sem, da moram to spravit iz sebe. Kar na školjki sem močno potisnila in iz mene je, povsem brez bolečin, padel cca. 15-20 cm velik mrtev zarodek. Upala sem, da ni živ, niti ga nisem hotela gledat. No, ni bil živ. Potegnila sem vodo in se odločila, da ne bom nikomur povedala, oz. da mami ne bom povedala, da se ne bo ustrašila zame, možu pa bom, če bi se kaj zakompliciralo in bi me moral peljat v bolnišnico. Stene so bile krvave, zato sem jih začela brisat, da se ne bi opazilo ... Medtem sem se zbudila.

Kaj za vraga je šlo pa tole iz mene?
Lepo prosim za kakšen komentar.

 

Danes tudi jaz sanjala, da sem rodila mrtvega otroka. Poroda se sicer ne spomnim, se pa spomnim, da je bil mrtev plod zevit v vrecko.... ???
Kaj vec se ne spomnim

[Maja]

Zanimivo naključje. 

[sanjalka]

Zanimivo naključje. 

Ja, res zanimivo Ne dolgo nazaj sem pa sanjala podobne sanje kot Andres
Bi rekla, da smo na tem forumu energijsko povezani in se mogoce preko sanj, ko fizicno telo miruje, nase energije oz. misli sele res povezejo in srecajo....
Sta mi kaksni dve leti nazaj, dve osebi, ki se med seboj ne poznata, obe povedali isto in sicer, da sta me proti jutru( se v nocnem casu) videli ob svoji postelji, jaz pa trdno takrat spala doma No, obe sta bili trdno prepricani, da sem bila tam ob njima Ne vem, si ne znam sicer razlagati, sta pa obe osebi precej zemeljski in nobena ne verjame v nic kaj takega kar se ne da dokazati, zato sta bili se bolj zmedeni... in obe osebi sta mladi, ena je imela takrat 14 let in druga 23.

[Maja]

Res me pa zanima, kaj je tisto, kar sem spravila ven iz sebe ...

[sanjalka]

Res me pa zanima, kaj je tisto, kar sem spravila ven iz sebe ...

To bos se ugotovila....

[vidka]

Danes sem sanjala sanje,ki so bile identične kot enkrat prej.

Sanjala sem,da sem šla na pregled ker nikakor ne zamosim. Vlegla sem se na ginekološki stol tam pa so mi trebuh napumpali z zrakom,kot balon. In potem so me z nečim notri čistili.
Ko sem odhajala od tam,sem se znašla nekje.v hribih in srečala neko.staro zenico,ki ne vem točno kaj je tam počela

Srečala sem tudi meko drugo punco,ki mi je pokazala na to zenico in rekla: ta zna ves,ta bo vse zrihtala,da bo ok. Meni je tudi.
In je šla...
Tista zenica kot bi bila nekakšen vrac ali nekaj podobnega
..
Sanje so bile tako žive ko sem se zbudila. Da sem potrebovala kar nekaj časa da sem ugotovila da so samo sanje....

[skorpijonka]

Jaz sem imela pa hecne sanje in sicer:
da sem kr na blef rezervirala in plačala poroko na Zanzibarju. Neki pocen, kr nekje na nekem okencu na letališču. Čist tko, slučajno.
Pol me je pa poklical zdravnik in rekel, da če že grejo operirat moj nos, je kar nujno, da se se nosni pretin naravna, zravn bi pa še uno grbico pobrusili stran, ker če že majo enkrt nos odprt, zakaj pa ne....blo je pa to v petek. Odhod na Zanzibar, poroka pa v torek na avion....in pol cela drama, kaj čem zdej izbrat, kako bi js to oboje, kako bom na slikah zgledala z unim flajštrom na nosu, ipd.

Skratka, hecno za znoret.

[Tejka]

Jaz sem pa nekaj oseb fejst prebutala v sanjah. Zadnji izdihljaji nakopičene jeze?

[Rena]

Sanjala sem, da sem po nesreči predčasno izstopila iz vlaka in nisem uspela skočit nazaj gor.
Do cilja je bilo samo še nekaj minut vožnje.
Nadaljevala sem peš, po razdrapani poti, mimo železniških delavcev, ki so delali progo. Z ogromnim kovčkom sem se spotikala ob kamne, ob množico teh moških, ki so me debelo gledali.
Bila sem obupana.
Zbudila sem se, preden sem prispela na cilj.
Zelo zgovorne sanje. 

Potem sem zaspala nazaj. Prebijala sem se po nekih mostiščnih poteh nad jezerci, tudi moji študenti so bili prisotni. Pa neke jame, zahteven teren, težko se je bilo premikat.  Nekaj sem iskala, nečemu sem sledila. Namenjena sem bila po odgovore na vprašanja, vrtelo se je seveda okoli bivšega.
Neka punca, kratki lasje, gosti, rdeči, mi je dala neko zmedeno informacijo, ki je ne znam dešifrirat.
Potem se je pojavil bivši izpred 15 let in mi predal sporočilo mojega tega bivšega:
"Zameril ti je tvojo ranljivost," je izustil z globokim in bobnečim glasom.
Nekaj sem ga napadala nazaj, da to je tako, kot bi jaz tebi zamerila rjave lase. Da ni logike...
No mogoče pa je...

Nekaj ni v redu s celotno situacijo, nekaj sem zajebala do daske.
Drugače me ne bi tako mučilo. Ne tako dolgo in na tak način in brez premora.
Sploh prve sanje imajo zelo močno simboliko glede tega. Je sploh potreben komentar?

Ola punce, sem vas dolgo pustila na hladnem, kajne  . Ma ni šlo, kaj čem rečt drugega...

Pika, upam, da bo odgovor še aktualen. Splošni občutek: iščeš pot, iščeš sebe in izgubljene delčke svoje duše, potuješ, a nato skočiš dol tik pred ciljem. Ker to ni cilj, v katerem vidiš smisel. Nosiš ogromen kovček - svojo prtljago življenja. Na splošno so vozila simbol tega, kako "vozimo", kako upravljamo svoje življenje. Pri vlaku pa ne moreš vozit, upravljat. Lahko se samo premikaš po utirjeni poti. In to je odločitev, ki jo sprejemaš ali pač izskočiš. Upiraš se, da bi tvoje življenje potekalo po utečenih tirnicah, zato izstopiš z vlaka. Delavci so tu, mogoče pa moraš aktivirati svoje notranje moči, svoje motivatorje, da organiziraš gradnjo nove, svoje proge. Namesto da hodiš peški in komajda vlečeš za sabo prtljago.  Kaj če bi butnila nekam to prtljago in se odločila za novo progo? Za kaj se boš odločila?
 
Punca z rdečimi lasmi - barva krvi, življenjske energije, barva ognja, energije... Rjava barva - barva zemlje, prizemljenosti, jeseni, počitka, topline narave... Jezerca - voda - čustva. Študentje - znanje.

Lahko poiščeš svojo notranjo moč s pomočjo zmernosti oziroma ravnovesja med ognjeno energijo, spokojnostjo zemlje ter umerjenostjo čustev in oborožena z znanjem - razumom?  Vidiš, vse tarot karte ali področja življenja: ogenj, zemlja, voda in um. Uravnava....

[Rena]

Tretji dan zapored sanjam, da vozim avtobus.
Prvi dan-vozila avtobus...podrobnosti se ne spomnim
Drugi dan-bila je nesreča dveh vlakov, hvalabogu nič ranjenih,
so pa potrebovali prevoz. Mi oče pokaže avtobus in reče-saj zmoreš! In jaz sem jih peljala z avtobusum-so se vsi čudili, da sem upala vozit avtobus. Eni so celo ploskali. Počutila sem se hrabro.
Danes-avtobus, brez šoferja in z nekaj potniki čaka...pa sem se vsedla za volan in peljala.
Ful so mi bili hvaležni. Jaz pa spet hrabra in zadovoljna z občutkom, da to sploh ni tako teško.

In po treh dneh mi je dalo misliti, da mi avtobus najbrž želi nekaj sporočit.?!
Rena, se že veselim tvojega komentara

Avto-kako vozimo svoje življenje
Avtobus-kako vozimo življenje več ljudi (neke družbe, skupine, nekih ljudi, ki so na isti poti...)

Hvala Sanjalka.
Ker je šlo v  vseh primerih za neko reševanje, bi potem takem rekla, da sem oseba, ki pač ne stoji križem rok, ampk ko pride
do nekih težav (problemov, zastojev,...) jih probam rešit.
Vaaaav, ampak res....

Malo sta že razmišljali, neki odgovori so že tu. Ja, avto je bolj osebna vožnja, tu pa gre za prilagajanje skupine ljudi v uresničevanju skupnih interesov - delovnih, družbenih, družinskih. Kot sem prej napisala Piki, gre pri vlaku za utirjeno pot, točno določeno smer, vendar sta se v tem primeru srečali dve skupini ljudi, vsak s svoje strani in se zaustavili drug proti drugemu (nesreča vlaka). Srečanje dveh nasprotnih stališč, mnenj. Če nihče ne popusti, je tukaj crash. Na srečo pa ne tako hud, da bi ne mogli nadaljevati.

Menim, da čutiš v sebi sposobnosti vodenja nekega dela, organizacije oziroma delegiranja dela skupini, njenega medsebojnega usklajevanja in jih s tem zmoreš uspešno pripeljati do cilja. Potrebuješ le en malček spodbude kakšnega mentorja, šefa, vendar res samo spodbudo, nato si sposobna stvar sama peljati. Le zanesi se nase. 

[Rena]

Pa jutri dalje...pri Sanjalki in naprej 

[sanjalka]

Pa jutri dalje...pri Sanjalki in naprej 

Firbčna
Ampak potrpežljiva
Hvala

[Rena]

Sanjala sem, da sem bila s svojo hčero nekje (ne vem kje) in sva skupaj stopili skozi neka vrata (nekam sva bili namenjeni) in ko sva tako odprli vrata, nisem bila prepričana, če je to prava pot, če naju bo ta pot pripeljala tja kamor sva namenjeni.
Zato sem se obrnila in vprašala moškega, ki je bil tam v bližini (opazila sem ga že prej) ali je ta pot prava, naju bo pripeljala tja kamor sva namenjeni. Res se ne spomnim točno kam sva bili sploh namenjeni, zanimivo je bilo tudi to, da ni bilo nobenih ljudi tam okoli, samo ta moški je bil.
No in dejal nama je, da je to prava pot, naj kar greva skozi ta vrata in bova prišli točno tja kamor sva namenjeni.
In sva šli, hodili sva po stopnicah dol, kot bi šli v neko podzemno garažo, skratka v neke spodnje prostore, jaz sem hodila bosa, sem prav videla kako hodiva po stopnicah dol in sem bosa, sem se vprašala kako to,da sem bosa, da sedaj bom imela pa noge umazane, prašne...Vendar nisem imela umazanih nog, niso bile nič prašne, kot bi bile stopnice popolnoma čiste, čeprav so zgledale prašne. Skratka moje noge se na teh stopnicah niso umazale, čeprav bi se pravzaprav morale. In tako hodiva in prideva spet do nekih vrat in levo in desno tudi vrata, spet sem se zmedla skozi katera vrata morava iti pa sedaj. Sem za trenutek razmišljala, če bi se vrnili nazaj in še enkrat povprašali tistega moškega kje točno morava iti, pa sem si rekla, ne ne bom hodila nazaj, bova šli kar lepo naravnost skozi vrata, ki stojijo pred nama, ne bova šli ne levo ne desno. Tako sva šli še skozi nekaj vrat, vedno sem se odločila za tista vrata, ki so bila pred nama, se pravi sva hodili stalno naravnost. In na koncu sva prispeli skozi zadnja vrata na prosto, bila sem vesela saj sem videla,, da sva prišli na pravo mesto.
Vendar je istočasno sledilo začudenje zakaj sva pravzaprav šli skozi te podzemne prostore in skozi toliko vrat, saj če bi šli zunaj po svetlem, bi naredili samo ovinek in bi bili na istem mestu, kot da bi morali iti samo okrog nekega bloka (stavbe) in bi prišli na isto mesto.
No sem si mislila, saj sedaj je vseeno, sva šli pač skozi podzemlje, pomembno je, da sva prišli na cilj, na pravo mesto in da sem se v teh pdozemnih prostorih vedno odločila odpreti prava vrata...

Rena, Renčica zlata, naša razlagalka sanj,
kaj ti tvoja intuicija pravi o zgodbi tej,
kako bo razložila sanje te?

Hvala

Ma, si me kr namatrala s svojimi sanjami 

Tvoja sanjska zgodba me asociira na naslednje: odločanje, da "vstopiš" v neko spremembo ali v novo stanje ali da se želiš poglobit v del svoje notranjosti. Je nekaj, kar si želi tvoj notranji otrok (hčerka). V pomoč ti je moški. Za rešitev te zadeve si si na pomoč priklicala svojega animusa, del, ki te bo po tej poti vodil z razumom, praktičnostjo, logiko, močjo. Mislim, da ti je na tej poti zelo do tega, da v zadevo vključiš razum. Da razčleniš kaj, kje, kako, kdaj ipd. To, da si bila bosa, me prav tako asociira na stik s tlemi, kar človeku pomaga, da ostane trezen, prizemljen. In ja, ta pot je vredu, saj se kljub stiku s tlemi, noge ne umažejo. Noge so tudi tiste, ki simbolizirajo stabilnost, saj pravimo, da trezen realen človek trdno stoji na svojih nogah. To, da je bilo potrebno skozi podzemne prostore, lahko pomeni, da te zadeve le ne moreš rešiti prav "vsem na očeh". Ali pa ti manjka nekaj energije, da bi se soočila sama. Ker, najprej si ponovno iskala moškega. Nato pa si se le odločila, da ne boš tega reševala nič iz teme, nič levo, nič desno. Samo naravnost. E voila, in prideš na svetlobo 

A bo?

[Rena]

That s all folks  No, za nocoj  Sem prišla šele zvečer domov.

[sanjalka]

Sanjala sem, da sem bila s svojo hčero nekje (ne vem kje) in sva skupaj stopili skozi neka vrata (nekam sva bili namenjeni) in ko sva tako odprli vrata, nisem bila prepričana, če je to prava pot, če naju bo ta pot pripeljala tja kamor sva namenjeni.
Zato sem se obrnila in vprašala moškega, ki je bil tam v bližini (opazila sem ga že prej) ali je ta pot prava, naju bo pripeljala tja kamor sva namenjeni. Res se ne spomnim točno kam sva bili sploh namenjeni, zanimivo je bilo tudi to, da ni bilo nobenih ljudi tam okoli, samo ta moški je bil.
No in dejal nama je, da je to prava pot, naj kar greva skozi ta vrata in bova prišli točno tja kamor sva namenjeni.
In sva šli, hodili sva po stopnicah dol, kot bi šli v neko podzemno garažo, skratka v neke spodnje prostore, jaz sem hodila bosa, sem prav videla kako hodiva po stopnicah dol in sem bosa, sem se vprašala kako to,da sem bosa, da sedaj bom imela pa noge umazane, prašne...Vendar nisem imela umazanih nog, niso bile nič prašne, kot bi bile stopnice popolnoma čiste, čeprav so zgledale prašne. Skratka moje noge se na teh stopnicah niso umazale, čeprav bi se pravzaprav morale. In tako hodiva in prideva spet do nekih vrat in levo in desno tudi vrata, spet sem se zmedla skozi katera vrata morava iti pa sedaj. Sem za trenutek razmišljala, če bi se vrnili nazaj in še enkrat povprašali tistega moškega kje točno morava iti, pa sem si rekla, ne ne bom hodila nazaj, bova šli kar lepo naravnost skozi vrata, ki stojijo pred nama, ne bova šli ne levo ne desno. Tako sva šli še skozi nekaj vrat, vedno sem se odločila za tista vrata, ki so bila pred nama, se pravi sva hodili stalno naravnost. In na koncu sva prispeli skozi zadnja vrata na prosto, bila sem vesela saj sem videla,, da sva prišli na pravo mesto.
Vendar je istočasno sledilo začudenje zakaj sva pravzaprav šli skozi te podzemne prostore in skozi toliko vrat, saj če bi šli zunaj po svetlem, bi naredili samo ovinek in bi bili na istem mestu, kot da bi morali iti samo okrog nekega bloka (stavbe) in bi prišli na isto mesto.
No sem si mislila, saj sedaj je vseeno, sva šli pač skozi podzemlje, pomembno je, da sva prišli na cilj, na pravo mesto in da sem se v teh pdozemnih prostorih vedno odločila odpreti prava vrata...

Rena, Renčica zlata, naša razlagalka sanj,
kaj ti tvoja intuicija pravi o zgodbi tej,
kako bo razložila sanje te?

Hvala

Ma, si me kr namatrala s svojimi sanjami 

Tvoja sanjska zgodba me asociira na naslednje: odločanje, da "vstopiš" v neko spremembo ali v novo stanje ali da se želiš poglobit v del svoje notranjosti. Je nekaj, kar si želi tvoj notranji otrok (hčerka). V pomoč ti je moški. Za rešitev te zadeve si si na pomoč priklicala svojega animusa, del, ki te bo po tej poti vodil z razumom, praktičnostjo, logiko, močjo. Mislim, da ti je na tej poti zelo do tega, da v zadevo vključiš razum. Da razčleniš kaj, kje, kako, kdaj ipd. To, da si bila bosa, me prav tako asociira na stik s tlemi, kar človeku pomaga, da ostane trezen, prizemljen. In ja, ta pot je vredu, saj se kljub stiku s tlemi, noge ne umažejo. Noge so tudi tiste, ki simbolizirajo stabilnost, saj pravimo, da trezen realen človek trdno stoji na svojih nogah. To, da je bilo potrebno skozi podzemne prostore, lahko pomeni, da te zadeve le ne moreš rešiti prav "vsem na očeh". Ali pa ti manjka nekaj energije, da bi se soočila sama. Ker, najprej si ponovno iskala moškega. Nato pa si se le odločila, da ne boš tega reševala nič iz teme, nič levo, nič desno. Samo naravnost. E voila, in prideš na svetlobo 

A bo?

Bo, bo super si tole spet razlozila
Kaj vec napisem ob prliki, trenutno v guzvi