Sanjala sem, da sem bila s svojo hčero nekje (ne vem kje) in sva skupaj stopili skozi neka vrata (nekam sva bili namenjeni) in ko sva tako odprli vrata, nisem bila prepričana, če je to prava pot, če naju bo ta pot pripeljala tja kamor sva namenjeni.
Zato sem se obrnila in vprašala moškega, ki je bil tam v bližini (opazila sem ga že prej) ali je ta pot prava, naju bo pripeljala tja kamor sva namenjeni. Res se ne spomnim točno kam sva bili sploh namenjeni, zanimivo je bilo tudi to, da ni bilo nobenih ljudi tam okoli, samo ta moški je bil.
No in dejal nama je, da je to prava pot, naj kar greva skozi ta vrata in bova prišli točno tja kamor sva namenjeni.
In sva šli, hodili sva po stopnicah dol, kot bi šli v neko podzemno garažo, skratka v neke spodnje prostore, jaz sem hodila bosa, sem prav videla kako hodiva po stopnicah dol in sem bosa, sem se vprašala kako to,da sem bosa, da sedaj bom imela pa noge umazane, prašne...Vendar nisem imela umazanih nog, niso bile nič prašne, kot bi bile stopnice popolnoma čiste, čeprav so zgledale prašne. Skratka moje noge se na teh stopnicah niso umazale, čeprav bi se pravzaprav morale. In tako hodiva in prideva spet do nekih vrat in levo in desno tudi vrata, spet sem se zmedla skozi katera vrata morava iti pa sedaj. Sem za trenutek razmišljala, če bi se vrnili nazaj in še enkrat povprašali tistega moškega kje točno morava iti, pa sem si rekla, ne ne bom hodila nazaj, bova šli kar lepo naravnost skozi vrata, ki stojijo pred nama, ne bova šli ne levo ne desno. Tako sva šli še skozi nekaj vrat, vedno sem se odločila za tista vrata, ki so bila pred nama, se pravi sva hodili stalno naravnost. In na koncu sva prispeli skozi zadnja vrata na prosto, bila sem vesela saj sem videla,, da sva prišli na pravo mesto.
Vendar je istočasno sledilo začudenje zakaj sva pravzaprav šli skozi te podzemne prostore in skozi toliko vrat, saj če bi šli zunaj po svetlem, bi naredili samo ovinek in bi bili na istem mestu, kot da bi morali iti samo okrog nekega bloka (stavbe) in bi prišli na isto mesto.
No sem si mislila, saj sedaj je vseeno, sva šli pač skozi podzemlje, pomembno je, da sva prišli na cilj, na pravo mesto in da sem se v teh pdozemnih prostorih vedno odločila odpreti prava vrata...
Rena, Renčica zlata, naša razlagalka sanj,
kaj ti tvoja intuicija pravi o zgodbi tej,
kako bo razložila sanje te?
Hvala 
Ma, si me kr namatrala s svojimi sanjami 
Tvoja sanjska zgodba me asociira na naslednje: odločanje, da "vstopiš" v neko spremembo ali v novo stanje ali da se želiš poglobit v del svoje notranjosti. Je nekaj, kar si želi tvoj notranji otrok (hčerka). V pomoč ti je moški. Za rešitev te zadeve si si na pomoč priklicala svojega animusa, del, ki te bo po tej poti vodil z razumom, praktičnostjo, logiko, močjo. Mislim, da ti je na tej poti zelo do tega, da v zadevo vključiš razum. Da razčleniš kaj, kje, kako, kdaj ipd. To, da si bila bosa, me prav tako asociira na stik s tlemi, kar človeku pomaga, da ostane trezen, prizemljen. In ja, ta pot je vredu, saj se kljub stiku s tlemi, noge ne umažejo. Noge so tudi tiste, ki simbolizirajo stabilnost, saj pravimo, da trezen realen človek trdno stoji na svojih nogah. To, da je bilo potrebno skozi podzemne prostore, lahko pomeni, da te zadeve le ne moreš rešiti prav "vsem na očeh". Ali pa ti manjka nekaj energije, da bi se soočila sama. Ker, najprej si ponovno iskala moškega. Nato pa si se le odločila, da ne boš tega reševala nič iz teme, nič levo, nič desno. Samo naravnost. E voila, in prideš na svetlobo 
A bo?
Bo, bo super si tole spet razlozila 
Kaj vec napisem ob prliki, trenutno v guzvi 
Evo, še moj odgovor
Baje rada matram ljudi, ne da bi sama sploh vedela za to
Si podala zanimiv pogled na moje sanje, sama sem jih interpertirala sicer durgače, bolj v skladu z resničnimi zunanjimi dogodki, ki so se mi takrat dogajali, ampak kot veva, imajo sanje vedno tudi globljo, notranjo zasnovo in razlago.
In ti si mi podala ta notranji uvid.
Ja, zanimivo, res se verjetno v kočljivih situacijah zatekam k moškemu delu same sebe, k svojemu animusu (razum, praktičnost, logika, moč), katerega, o moj bog, kako zelo imam rada, prav obožujem ga, brez njega bi bila res šibka. Hvala animus moj
ah, to je bil moj intermezzo
Ja, in tudi moja prizemljenost, ki sem jo spet dobila nazaj, kako zelo všeč mi je ta občutek prizemljenosti, prav osvobajajoče.
Tole me spominja na mojega saturna v ovnu v 8. hiši, sem ga končno začela spet malo živet in občutek je dober. In seveda tudi uresničevat svoj s. vozel v ovnu v 8. hiši...
Ja, potrebno je hoditi naravnost, ne kolebati ali bi šla levo ali desno, ta moja neodločnost (luna v tehtnici v konj. z južnim vozlom, ki me vleče v stare energije oz. odplačevanje dolga še za nazaj), ne morem opisati kako zelo imam rada ta občutek kadar znam biti odločna, kadar znam trdno stati na svojih nogah, kadar znam biti to kar sem in za tem trdno stati.
Hm, zanimivo, si mi s svojo interpretacijo res osvetlila nek kotiček, katerega sama nisem videla
Hvala Renčica
