Danes pa sanjala nosečnico, ki je bila tik pred porodom. Imela je že čisto napet trebuh, videli so se obrisi dojenčka, na prsih je dojila še enega dojenčka (starega pribl. pol leta). Med dojenjem je rojevala. Ženska se je znašla v gneči, bil je namreč ljubljanski maraton in ni mogla priti do porodnišnice. Pomislila sem, kako lahko organizirajo takšno veliko prireditev, kaj pa ljudje kot je ta nosečnica ali kakšni bolni, ki nujno potrebujejo pomoč in prevoz do bolnišnice, porodnišnice, kako naj oni pridejo do tja, če se povsod zapore cest. Ni se mi zdelo pravično, da organizatorji niso pomislili na te šibkejše, pomebno je samo,da je neka megalomanska prireditev, ki bo dala mestu nek pečat, skratka nekaj navideznega, nekaj statusnega, nekaj da se pokažeš navzven in ne pomisliš kako se bodo znašli ljudje, ki so pomoči potrebni. Vedela sem, da bo ta nosečnica rodila sredi maratona, ker ni mogla naprej do porodnišnice. Upala sem, da bo vse ok, pravzaprav sem vedela, da bo z njo vse ok, da ona bo znala opraviti svoj porod brez problemov, ampak istočasno sem pomislila koliko je še nosečnic, ki bi pa nujno rabile prevoz do porodnišnice pa do tja ne morejo priti...
Drugače v resnici nimam nič proti maratonu,sem lani tudi sama tekla, tako da ne vem od kod te sanje.
