Saj zato smo odprli to temo, da se bomo pogledali v lastno ogledalo, katerega nam nastavljajo drugi.
Glede laži,varanja, vsekakor je to beg pred sprejemanjem odgovornosti, kot npr. majhen otrok, ki se mamici ne upa povedati, da je v šoli dobil slabo oceno. Dobro je razmisliti zakaj se ne upamo povedati resnice, zakaj bežimo stran od odgovornosti, tukaj se začne delo na sebi. Verjamem, da nihče tega ne počne namerno, ampak iz bojazljivosti oz. nemoči. Kontejner, poskusi pomisliti zakaj se ne upaš soočiti z resnico, z odgovornostjo? Česa se bojiš?
Sem se tudi sama soočala s temi stvarmi, tako da vem, da niso drugi krivi, ampak sem sama bežala stran, ker je bilo tako lažje, bolj komot, kot se soočiti z realnostjo.