Otrokova stiska

[lordwolf]

Mislim, da se tu malo pretirava. Vsa ta "ljubezen", vsa ta "pomanjkanja pozornosti".... HALO?!? Če je fantek, bodo dve okoli uh čisto zadosti.
Vem, da zgleda kruto, sam se zavedate, da delate s temi pristopi emocionalne invalide? Hrano se razdeli enakomerno in konec debate. Dobil je svoje in naj se nauči, da življenje ni pravljica. Da ni vsega v izobilju in da bo ravno tako preživel. Otroke samo razvajamo in jim preveč tega v rit tlačimo. Svet je krut in jim je treba lepo razložit, da je tako. Če jim kaj ni prav, naj iščejo rešitev, ki bo vse zadovoljila. Naj malo razvijajo možgane! Lepo, iskreno in brez olepševalnic jim poveš RESNICO! Da je bilo premalo hrane in da ko je "premalo hrane" se pošteno in lepo razdeli! In če bi morali to hrano it ven LOVIT, bi jo dobili še manj, ker bi tisti, ki hrano priskrbi, rabil več energije in bi jim pripadalo še manj.
Kruto?
En dan jim ne bo več mamica ritko brisala in v svetu, bodo bili nič več kot navadni LUZERJI.... mamini sinčki!

To je moje skromno mnenje....

[sanjalka]

Se podpišem pod tole, Lord
Razvajanja je res preveč in otroci postajajo čustveni invalidi.
Otroci potrebujejo varnost in varni se počutijo, ko dobro vejo, da starši znajo postaviti meje, da starši vedo kaj hočejo od njih...
Enkrat mi je hči rekla, da je vesela, da sem ji znala postaviti meje, čeprav je bila v tistem obdobju jezna name.

[Jane]

hehehehe I like it kako je Lord lepo direkten in pove stvari katere drugi ne upamo. Brez skrbi, če bi bil moj sin bi ga ziher nazjala pred vsemi oz. še tistega ne bi dobil za jest, kar mu je bilo namenjeno hahahaha.

[Ametist]

hehehehe I like it kako je Lord lepo direkten in pove stvari katere drugi ne upamo. Brez skrbi, če bi bil moj sin bi ga ziher nazjala pred vsemi oz. še tistega ne bi dobil za jest, kar mu je bilo namenjeno hahahaha.

Jane, po svoje imaš prav. Ampak vsaka zgodba ima "zakaj in zato"...Če gledamo površinsko, potem vidimo samo tisto, kar je Sanjalka opisala kot dogodek in reakcija Wulfa, če pa zgodbo gledamo v globino, kjer je vzrok za tako ravnanje, potem pa tak način razmišljanja in reakcije  zavračam.

Ko nam bo dano videti resnico, ki je očem skrita, bomo vsi drugače ravnali ob določenih situacijah.

[Jane]

Vem kaj hočeš povedati Ametist in do neke mere se strinjam, samo po drugi strani pa venomer nekomu govoriti joj ta je revež, ker je imel tako zgodbo za sabo, drugi tako ni rešitev. Ljudje se bodo morali naučiti, da nehajo igrati žrtev v nedogled. Ne vem kakšna zgodba je za tem otrokom, ampak jaz mu verjetno ne bi dala repete, ker je bila hrana namenjena nekomu drugemu. Bi mu pa razložila, da mu lahko naredimo potem sendvič ali karkoli drugega.
kar je pa namenjeno vsem, se pa deli, žal tako je.

[sanjalka]

Sem se pogovorila z otrokom in mu razložila, da je potrebno počakati, da vsak dobi svoje kar mu pripada, potem lahko pričakuje še drugo porcijo, zaradi njegove posesivnosti oz. ker oče ni znal postaviti meje,je 10 letni otrok pač ostal brez in seveda bil žalosten....
Ja, Ametist res je za vsakim stoji neka zgodba in vsakega je potrebno obravnavati drugače, vendar kljub temu živimo med ljudmi in potrebno se je naučiti socializacije, drugače pač lahko živiš sam na samotnem otoku ali v džungli, pa še tam se moraš naučtii prilagajati živalim, vremenskim razmeram...
Dajati otroku občutek,da si vse lahko dovoli, ker se ti smili, ker je bil na nekem drugem področju zelo prikrajšan, mu s tem samo daješ občutek, da z njim nekaj ni v redu, da je usmiljenja vreden in tega si najbrž nihče ne želi. Vsak človek si želi spoštovanja in spoštovanje mu pokažeš s tem, da mu daš vedeti, da je normalen pa kakršnokoli zgodbo že ima za sabo.

[Jane]

Včasih so zadeve res večplastne. Če govorim iz svoje konkretne izkušnje z mojim bratrancem 10 let mlajšim, ki je imel ZELO težko otroštvo. V nekem obdobju smo ga mi vzeli pod streho, ker ni imel nikamor za iti. Bil je totalno podivjan, ko je bila mami popoldanska, je bilo na meni da skrbim zanj. Mulc se je zmišljeval da ne bo jedel, se drl name, me pljuval, ko je mati prišla iz službe se je zlagal, da mu nisem hotela dati za jest. Pa je bilo tisto, daj Slavi pusti ga, sej veš kaj je preživel, mora vedet da ga imamo radi. Dokler mi ni enega lepega dne TAKO počil film in sem mu ob naslednjem izživljanju nad mano, primazala eno tako klofuto, ga posedla za mizo in mu povedala vsa pravila, katera se bo odzdaj naprej držal, drugače gre lahko domov. Pa je jedel in še kako,tud pisnil ni več    Danes se temu on pri 20-tih in jaz pri 30-tih reživa ko budale in mi še sam reče, mater si me pošlihtala takrat.
 
Hočem reči, da ljudem ne moremo dovoliti, da dobijo na račun svoje "boge preteklosti" prevlado nad nami, tako jim ne delamo usluge, ne sebi ne njim. To je zgolj moja izkušnja in moje mnjenje s    v peti    Verjamem pa da zna marsikdo drug to speljati na veliko bolj eleganten način kot jaz.

[sanjalka]

Se popolnoma strinjam Jane!

[Maja]

Mislim, da se tu malo pretirava. Vsa ta "ljubezen", vsa ta "pomanjkanja pozornosti".... HALO?!? Če je fantek, bodo dve okoli uh čisto zadosti.
Vem, da zgleda kruto, sam se zavedate, da delate s temi pristopi emocionalne invalide? Hrano se razdeli enakomerno in konec debate. Dobil je svoje in naj se nauči, da življenje ni pravljica. Da ni vsega v izobilju in da bo ravno tako preživel. Otroke samo razvajamo in jim preveč tega v rit tlačimo. Svet je krut in jim je treba lepo razložit, da je tako. Če jim kaj ni prav, naj iščejo rešitev, ki bo vse zadovoljila. Naj malo razvijajo možgane! Lepo, iskreno in brez olepševalnic jim poveš RESNICO! Da je bilo premalo hrane in da ko je "premalo hrane" se pošteno in lepo razdeli! In če bi morali to hrano it ven LOVIT, bi jo dobili še manj, ker bi tisti, ki hrano priskrbi, rabil več energije in bi jim pripadalo še manj.
Kruto?
En dan jim ne bo več mamica ritko brisala in v svetu, bodo bili nič več kot navadni LUZERJI.... mamini sinčki!

To je moje skromno mnenje....

Ecco, si napisal to, kar sem tudi sama mislila, pa zaradi določenih razlogov nisem ...

MORAM se navadit kljub vsemu izrazit svoje mnenje. Hvala za brco. 

[lordwolf]

"svaka čast" Sanjalki, Jane in Maji.

Ametist, tudi tvojo plat medalje razumem in imaš pravico povedat svoje, kot vsi. Dejstvo je samo to, da tako obnašanje, kot je opisano v tej situaciji, nauči samo eno lekcijo: MANIPULIRAT Z ČUSTVI. Čisto nič drugega. Še vsak, ki je dobil eno trdo lekcijo in padel na prizemljena tla, je odrasel v pravega in odraslega človeka. Vse ostalo so, kot bi rekel "sveti dr." Rugelj (naredil bi ga za svetnika!!!), navadni pezdetki! V starih časih, otroci niso imeli vse te pozornosti, delali so na njivi in če so imeli srečo, so šli v šolo!!! Kaj imamo pa zdaj? JNA, je bila še zadnja "institucija", kjer so fantom prerezali popkovino in iz njih "večinoma" naredili moške. Take iniciacije ali prehode iz otroštva v odraslost, so imele vse kulture sveta.
Zdaj tega ni več. In potem je svet tak kot je. zdaj svet vodi generacija "permisivne vzgoje" in dejansko so na položajih same "pičke". In s tem še zdaleč ne žalim ženskega spola!!! NEGLEDE na zgodbo, ki je v ozadju, se otrok mora nekaj naučit. Vse je boljše kot to, da dobi tisto porcijo hrane! Če bi bilo za repete, naj si ga zasluži, če ne, pa naj se nauči delit in spoštovat druge. Ni, da je bil prikrajšan zaradi nečigavega kaprica, ampak je bilo pač premalo hrane. To ni isto, kot da se odrečeš svojemu delu, da nekdo dobi več. Tu bi mu dal prav, da se bori za svoje.
Vsekakor je najboljšo lekcijo dobil tisti, ki je ostal brez. Iz tega bo še kaj v življenju, iz tega "šmrkavca" pa nič.... stalno bo izsiljeval in manipuliral. A ima tak otrok kako pametno prihodnost polno modrosti?

[Ametist]

Da se nekaj razumemo, nisem se opredeljevala ali je prav ali ne, kako je otrok odreagiral. Nisem se spuščala v postopke vzgoje. Vse kar sem govorila je le to, da ima vsako dejanje svoje ozadje. Osrediščila sem se na ranjeno dušo, ki sem jo intuitivno začutila. Nisem vedela in še vedno ne vem, zakaj se gre v tej zgodbi in niti nimam namena ugotavljati, za kaj se gre.
Prestara sem, da bi me učili, kaj so vzgojni ukrepi in kako vzgajati otroke, saj so te lekcije za menoj in vem, da sem bila pri vzgoji dovolj dobra in dosledna, da sem vzgojila otroke, ki so mi v ponos in to v osebe, ki vedo, kje jim je mesto. In mimogrede dr. Ruglja spoštujem, ker vem, kaj je bilo njegovo delo in kako dediščino je pustil slovenski psihiatriji. Žalostno je le to, da je uradna medicina ne sprejema, žal.

Še vedno pa ustrajam na načelu, da se na bilo kakšen način zlorabljene otroke ne more vzgajati s palico in trdo roko, saj je pečat že odtisnjen in je treba popraviti, kar se popraviti da, se bodo v zrelih letih lahko funkcioniali kot trdne, zrele in odgovorne osebe v vlogi, katero igrajo.

[lordwolf]

Lepo napisano. tudi jaz imam raje pogovor in moja otroka sta kulturno vzgojena. Nista popolna in kot vsi otroci sta živahna in tudi kakšno napalita vsake toliko. Samo počasi se moramo začet zavedat, da nosimo odgovornost pri otrocih. Videl sem "zlorabljene" otroke, pa govorim o psihičnih težavah in stiskah, sam problem je v tem, da z današnjo "vzgojo" in "pristopom" se tem otrokom dela samo še več škode.
"kar je, je!" Kar je doživej, ne sme bit izgovor, da lahko počne kar hoče. In iskren in spoštljiv odnos je nekaj, kar mu bo bolj pomagalo, kot da se mu ponavlja "kako je bogi bogi...."
Vsak od nas ima svojo "travmo" in dvomim, da najdemo koga, ki ni imel težkega otroštva ali kake slabe izkušnje. Itak vsak od nas je svoje življenje doživel skozi svoje oči in na lastni koži. Mogoče se je komu zdelo, da je bilo vse uredu, sami pa smo doživljali drugače. In to ve vsak zase. Nihče drug.
Absolutno sem proti temu, da se kdor koli smili in ima neke privilegije zaradi česarkoli...
Vsak hoče bit spoštovan in cenjen, če ga imamo za "bogega", ga v bistvu žalimo in ponižujemo. In ljudje, ki tako počnejo, se samo poveličujejo, nad "travmiranim" otrokom.

To je samo MOJE mnenje. ali imam prav ali ne, mi pa nič ne pomeni.

[Tea]

http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5786716

[Tejka]

Super članek

[Jane]

http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5786716

amen res. Drucga nimam rečt.