Verjamem, a to kar me muči me ne more narediti močnejše, vem da nisem edina, vsak imamo svoj križ, hočeš ali nočeš moraš ga sprejeti, nositi, tako ali drugače.
Če se dobiš v situaciji, je to potem drugi par rokavic!
Vem, vse vem tudi to, da moraš skozi to obdobje, vem tudi da me planeti preizkušajo, ker do sedaj takega obdobja v mojem življenju še ni bilo, je to kar kruta izkušnja, pomagat si ne morem, ne gre niti naprej in niti nazaj, sama moram skozi tale pekel!
Je bilo že hujših stvari, a tale me je totalno povozila, pa ne vem zakaj, pri svojih km, bi morala biti trdna kakor hrast, pa sem kakor bilka.
Poskušam se spravit na noge a ne gre, nekaj dni je bolje potem pa smo spet na začetku. Upala da me pestro na delovnem področju odžene od tega, da pozabim kaj se dogaja, a nič, vseeno misli odplavajo kjer jim ni mesto.
Hvala Gaja za spodbudne besede.
Ko mi je malo bolj na tesno se tu izpovem, saj razmišljam tudi v druge smeri, a ko se malo situacija umiri pozabim, potem pa sem zopet na poti da poiščem pomoč!
Hvala vsem kateri mi posvetite kako tolažilno besedo!
Res ste zlati, pravi
