Čisto malo mi še manjka, pa ne vem, kaj bi.
A tale služba bo, ko takole berem o recesiji in vsi nekaj govorijo, da ni služb, vsaki dan je več ljudi na cesti: Sama pa si mislim tako, tudi tukaj bo nekdo potegnil ta kratko, nebi obsojala, živeti hočem v miru, sožitju, harmoniji in ljubezni.
Dajmo biti strpni eden do drugega, dajmo se sprejeti, objeti in zadihati čistega zraka.
Kakor sem prebrala v nekem tekstu, vsakdo živi v svojem svetu, tam mu je lepo in idealno, za njega je tako najvišje dobro, če pa hočeš nekaj spremeniti prični pri sebi.
Jaz sem pričela, počasi, bo. Tudi če jih ni več 18. Sedaj sem bolj zrela in gledam na te stvari drugače, hočem in sem vedno hotela sebi najbolje, počasi sem zrastla. Da se razumemo sebi najbolje, a ne za ceno drugih, to pa ne, vse ima svoje meje, s trezno presojo in malo navdiha, tudi to se uspe.
No ostala sem pri službi, že veliko časa mi diši, a nič od tega, mogoče pa res prihaja tista ta prava, služba mojih sanj. Joj kako si je želim, a ko nekaj tako pričakuješ ni hudirja da te ne doleti tale sreča.
Da ne bom preveč dolgovezila, hvala ker me prebirate, vem da bo mogoče že v kratkem, molila bom in prosila, univerzum, angele, božje vodstvo naj mi stoji ob strani pri mojem prizadevanju.
Mogoče da sem bila premalo vztrajna, lahko tudi, a danes je nov dan in s tem vedno bliže njej!!!!!!!!
