Joj kako sem pametna ko je potrebno razmišljat, ko pa je za udejanjit, popustim 5 minut pred 12 h!
Ne vem več, kaj bi in česa nebi, vedno se ponavljajo ene in iste misli, ne vem kam bi se naslonila, česa bi se oprijela in v kaj bi verovala.
Zakaj se dogajajo spremembe v ž. kaj je dobrega v temu, ali je samo moja domišljija, kar me počasi ubija.
Ne vem več kaj delam pravilno in česa ne smem? Rada bi dobila odgovor, a žal ga bom morala poiskati v sebi. Nočem ga ljubiti, vse poti so zaprte, a še vedno silim z mislimi do njega. Včasih imam občutek da ne bo se izšlo, zakaj je moralo tako biti, zakaj moram toliko trpeti, kaj sem res tako neumna, da ne vidim pravega namiga. Ne vem kaj mi je, vem enostavno da preklal mi je srce!
Nočem in hočem, želim in ne želim, kadaj se v red spravim, na trenutke je vredu, potem pa kakor pomladno vreme, spet nevihta in
.Saj bo Jadran narastel, Soča ga bo poplavila in do mene dovedla.
