Vsaj kdo naj je srečen, želim ti vse kar si zadala da se ti uresniči, pogumna si in takko tudi funkcioniraj, le tako naprej, če imaš podporo je O.K.
Ali ta moja rana še vedno boli, vsaki dan več.......danes sem zopet nemirna, neka notranja ogresija me daje občasno, ne morem je ukrotit, to se ne poleže, še koliko časa me bodo ti planeti mazohirali, oz. sama se bom?
Rada bi dobila kako zamenjavo za ta križ, kam da osredotočim to, nič ne pomaga, niti delo, niti vse na svetu, ne gre in ne gre.....par dni je vredu, potem smo zopet tam, nato je še nekaj dni dobrih pa spet, to se ponavlja vse kakor koledar
. Lepo je povedano, odvrni se od tega, delaj kar te veseli, pojdi v naravo, in še in še, vse se to dogaja, ali ni konca tega, ko je trenutek časa, evo ga v mojih mislih.....
Kaj res moram to lekcijo dat skozi, kaj sem pa za vraga napravila? Če tega več nočem zakaj se mi ponavlja, kaj sem res tako labilna, tako nesposobna si ga izbit iz te neumne glave, kako da drugim uspe, meni ne, kako je lahko on vse pozabil, kako, je lahko vse potlačil, kdo mi lahko razloži ta pojav, kako lahko on shaja, no predpostavljam, če ne bi se že javil, po tolikem času ziher bi.......zgodovina, že zdavnaj sem na smetišču njegovih misli, a pri meni je ravno nasprotno........Uf kaj da mislim, naj kar odmislim.......no saj bom, bom, bom, se že trudim, uspeva kakoliko uspeva, ali bo, ko si ponavljam: Punca si ga pozabila, to večkrat v mislih, potem se mi pa same solzice ulijejo kakor dež
Enako je bilo neko večer, prosila sem
, naj mi zjutraj ko se zbudim dajo jasen odgovor, to če sem ga pozabila, ja odgovor sem kar takoj dobila, iz očk so pritekle solze, kar same, ne vem če je bil to znak dober ali slab......res pa da tisti trenutek nisem bila pod posebnimi čustvi, nič ni bilo v meni......
Ne vem, tudi sam Bog ne ve.....Vse mi že gre na bruhanje, to je hujše kakor plevel, ni ga strupa za to...........
