hvala, Tea
zanimivo mi je, da sem tisto "potrebno" ploskanje in omedlevanje od veselja ze kar hitro vpeljala, ker sem ugotovila, da je to tapravo
in pohvale, da je priden/je lepo pospravil/v tem stilu dalje, dobi tudi vsakodnevno; ne "opazim" ga samo takrat, ko je poreden
- drama king, you said? podpisem
mulc se hodu ni ornk, ko se je odlocil, kaj bo obul ali oblekel. pri dveh letih je v trgovini rekel, da ne bo teh cevljev nosil in sem pac kupla tiste opanke, da ne bo v adidaskah hodil poleti. da ne bo kdo mislil, da jih je sploh kdaj obul-nove sem dala dalje
seveda sem mislila najprej, da je pac trenuten preblisk, ampak se mu jih poskusila obuti se cez dva tedna-no go!
- atija se po dveh letih vsako jutro zasekira, ker se tak milo razjoce, da ne bi sel v vrtec. potem pa moj meni popoldan razlaga, da je zjutraj tako jokal, da ga ziher maltretirajo, pretepajo in vse podobno v vrtcu in ce bi se sla malo pogovorit tja
(v vrtec ga vozi vedno moj)
- veliko gibanja potrebuje, ja. zvecer mu vedno recem, da si ze naj baterije ven vzame in se malo vsede in spocije
tale potreba po druzbi, skupini pa verjetno se pride cez kako leto; do danes se namrec ze skoraj panicno izogiba temu! gnece ne mara, ce pa je se kaka glasba poleg (kaka prireditev npr.) pa sploh znori
najrajsi je sam; tudi v vrtcu se po 10,15 minutah rad umakne in se sam igra.
torej sem ga kar dobro nastudirala ze
hvala se enkrat
