Jaz pa danes sanjala medveda.
S koelgico (ne spomnim se točno katera je bila), sva se peljali po cesti proti rodni vasi moje mame, tam imata moja starša vikend.
Ko pridieva s kolegico do zelo ostrega ovinka par km pred to vasjo (v resnici je tam ta cesta in ta ovinek), mi kolegica reče, da naj avto pustiva pred tem ovinkom in greva peš naprej.
Sem jo upoštevala in sva šli peš, nakar pomislim, da so tukaj medvedi in da je to zelo nevarno početje, saj so okrog sami medvedje in obstaja precej velika verjetnost, da srečava medveda.
Pomislila sem, da bi morali biti glasni, da ga prestrašiva, a sem nekako vedela, da to ne bo delovalo.
Vprašala sem se zakaj sem jo sploh upoštevala, da greva peš, saj imava peš poti pribl. 5km in potem seveda še 5km nazaj spet do avta.Sama sem dobro poznala to pot, saj sem se peljala po njej že neštetokrat in tudi prehodila sem jo že velikokrat.
Odločila sem se, da se obrneva in greva nazaj do avta in nato z avtom naprej, saj cesta je čisto ok...Sem bila kar malo jezna nase, da sem jo upoštevala.
Ko se vračava proti avtu (prehodili sva pribl.0,5 km poti, pač malo), vendar mi je bila hoja nazaj napor, saj sva hodili v hrib in prisoten je bil strah, da srečava medveda.
In srečava ga, pridruži se nama medved, jaz mu grem nekako za hrbet, da me ne bi opazil, čutila sem, da ve, da sem tam za njegovim hrbtom in da si je izbral mene, mojo kolegico je pustil pri miru, mislila sem, da ga bova nekako lahko zamotili, vendar se je odločil, me nekako zagrabil in potisnil v gozd, kolegica je ostala na cesti, jaz z medvedom v gozdu...vedela sem, da sem sama z njim nemočna, da je močnejši in da me raztrga...no in sem se zbudila...