Saj me ne moti. Naj bo taka. Samo kot pojav, kot fenomen opazujem. Kot pravim, vedno me zanimajo raznorazni prihološki in sociološki pojavi.
Dobro je opazovati in to predvsem svoje odzive na dogodke in ja tudi mene zanimajo psihološki pojavi.
Zanimivo mi je kako sedaj opazujem ljudi, njihove reakcije in kako so mi super zrcalo, da se kaj naučim, ali da kaj spregledam in kako sem vesela, ko vidim, da sem kje naredila korak naprej.
Kot sem že večkrat zapisala, samo od drugih se lahko kaj naučimo, saj nam samo oni kažejo kaj je skrito v nas, kar sami ne vidimo.
Knjiga Ljubiti z odprtimi očmi je ena tistih, ki opisuje to zrcaljenje. Dobro je napisano, da pravzaprav ljudje vidimo samo svoje roke, noge,svoje telo, ne vidimo pa pravzaprav svojega obraza, zato potrebujemo ogledalo, da se pogledamo in joj kako šele je težko pogledati svojo zadnjo plat telesa, rabimo že kar precej dobro nastavljeno ogledalo-tako simbolično kot tudi v resnici svojo rit najtežje vidimo, pa še ta večini navadno ni všeč
