To sem že nekaj časa nazaj ugotovila, spoznala, da se moram prepustiti in ne secirati, analizirati najmanjšo besedo, dogodek...kar je bila vedno moja značilnost. Na takšen način nič ne razrešiš, sponaš, ampak se samo sučeš v svojem , istem krogu svojega omejenega vedenja.
Torej odpreti se, da začutiš notranji glas, svojo intuicijo- ga poslušati in mu slediti - saj globoko v sebi smo mi res mi - brez vseh vzorcev, vlog, ki so nam vsiljene, privzgojene, prilepljene...naš um je v današnjem svetu prepoln raznih smeti, navlake, s katerimi nas okolje pridno zalaga vse življenje. Dobila sem nasvet, da je potrebno delat na odpiranju sončnega pleteža ( izklopiti um, čustva ), saj naj bi " pravi" odgovori prišli od tam, kjer je sedež naših vrednot ipd... Začutit in slediti svoji poti...
Hvala za nasvet in vse lepo, Tar-Mar

Taja