Intuitivna sporočila II. del

[nensi]

Da sem sama sebi dovolj oz da sem dovolj dobra.

Kaj bi se pa zgodilo če bi si to upala priznati? Pa če bi to videli še drugi, da si ponosna nase?
Kako bi se počutila, česa te je strah da si tega ne priznaš?
Kaj se pa lahko "zgodi" če to narediš?

Mal pobrskaj po sebi in sigurno najdeš kaj, kar ti pomaga to preseči. 

[nensi]

Da nisem vesmogočna in nimam čarobne palčke s katero bi lahko zagotovila izzid...ker mi to pomeni, da si tega ne zaslužim in nisem dobra v tem kar delam..

Kako si pa še lahko zagotoviš izid? Zakaj je pa pomembno da si zagotoviš izid, pa kakšnega, takega kot ga čutiš iz zemeljske percepcije a lahko spustiš pričakovanja in sprejmeš izid ki ti pripada, pa je mogoče še mogočnejši kot ga upaš sanjat?
Zakaj ne upaš, zmoreš sprejeti kar ti pripada?
Poglej od kje izvira prepričanje da si ne zaslužiš, poišči začetek te vibracije v sebi in poglej čemu služi, zakaj je takrat nastala, kaj jo je povzročilo in kaj jo sproža zdaj in a bi izgubila kakšno drugotno korist če se ji odpoveš?

Definiraj kaj je dovolj dobra, natančno, v detajle. A si kdaj že bila dovolj dobra?
 

[nensi]

Da nisem za vse sama odgovorna in da ne morem vsem mojim najbližjim pomagati oz. jim odvzeti bremen.

Zakaj bi jim pa želela odvzeti bremena, kaj s tem dobiš ti? Pozornost, hvalospeve, kater del v tebi se hrani s tem  ? Čemu to služi?
Kaj narediš njim, če jim jemlješ njihova bremena? Jih prikrajšaš za njihovo moč, jim odvzameš možnost učenja in spoznavanja sebe, kaljenja njihove osebnosti. A te to res izpolnjuje, če bi jim to naredila  ????

A lahko za začetek sebi pomagaš? Imaš pri sebi že vse urejeno, pošlihtano? A s tem ko hočeš vse bližnje in cel svet rešit pred svojimi izzivi bežiš in soočanjem s seboj?

Mal te izzivam, ampak vem da si dovolj močna, da se skoz to preglodaš. 
 

[nensi]

Kaj mi je najtežje priznat in zakaj?
Napišite in napišem kaj vidim.
 

Da nekaj ne morem nardit...ker preprosto ne morem rečt ne!

Kaj je pa najhujše, kar se lahko zgodi, če rečeš ne?
Te ne marajo potem, ne boš všečna  in priljubljena?
A si kdaj že znala rečt ne? Če si, a bi lahko tisti način uporabila tud v teh situacijah ko zdaj ne zmoreš?
Če pa še nisi a bi si lahko sebe predstavljala da to narediš?
Kako bi izgledalo, kako bi se počutila?

Probaj, poročaj, dihaj, imej se fajn, ne obremenjuj se, samo bodi to kar si, taka si najbolj pristna in boš najbolj uspešna.
Srečna, pa nič več povprečna in v sivini vsakdana ujeta.
 

[nensi]

Precej bolje 

 
Vesela zate, ti si tak moj "special project"  in me veseli da ti gre fajn 

Trenutno sem očitno sredi lekcije: kako sprejemati brez občutka dolga. Težka. Sem dobila v življenje en razvajalnik in večinoma mi v glavo buta misel : kako vse to povrnit. Diham in debatiram sama s sabo.
No je definitivno tudi lekcija sprejemanja same sebe, menda sem prvič čisto in totalno neobremenjena kaj zinem, kako se obnašam, kaj nase navlečem, kako zelo prekurjeno izgledam,... Hmmmm fajn v glavnem.

Kaj pa če povrneš s tem, da sprejmeš kar ti je dano in se imaš fajn, zažariš od sreče, uspeš in s tem neizmerno osrečiš tiste, ki ti podarjajo, te razvajajo.
Saj ni treba da smo s tem obremenjeni, da moramo na vsak način materialno nekaj povrnit.
Načinov je vsaj še nešteto 
Ko boš sprejela sebe boš lahko sprejela brez občutka krivde tud vse ostalo kar ti ponujajo, ti poklanjajo, s čimer te razvajajo.
Sprejmi to milost, sebe in vse kar te obdaja in obdarja.
 

[sasa]

Da sem sama sebi dovolj oz da sem dovolj dobra.

Kaj bi se pa zgodilo če bi si to upala priznati? Pa če bi to videli še drugi, da si ponosna nase?
Kako bi se počutila, česa te je strah da si tega ne priznaš?
Kaj se pa lahko "zgodi" če to narediš?

Mal pobrskaj po sebi in sigurno najdeš kaj, kar ti pomaga to preseči. 

Ja, sigurno bom našla. 

Delam na tem zelo. Hvala ti. 

[sanjalka]

Da nisem za vse sama odgovorna in da ne morem vsem mojim najbližjim pomagati oz. jim odvzeti bremen.

Zakaj bi jim pa želela odvzeti bremena, kaj s tem dobiš ti? Pozornost, hvalospeve, kater del v tebi se hrani s tem  ? Čemu to služi?
Kaj narediš njim, če jim jemlješ njihova bremena? Jih prikrajšaš za njihovo moč, jim odvzameš možnost učenja in spoznavanja sebe, kaljenja njihove osebnosti. A te to res izpolnjuje, če bi jim to naredila  ????

A lahko za začetek sebi pomagaš? Imaš pri sebi že vse urejeno, pošlihtano? A s tem ko hočeš vse bližnje in cel svet rešit pred svojimi izzivi bežiš in soočanjem s seboj?

Mal te izzivam, ampak vem da si dovolj močna, da se skoz to preglodaš. 
 

Nensika zlata, hvala za posredovanje intuitivnega sporočila
Ja, vse to že vem, vem da s tem ne delam mojim bližnjim nič dobrega in ne, ne delam tega zaradi svoje moči nad njimi.
To je žal moj vzorec iz otroštva, ki mi ga je naložila moja mama, ko mi je vedno govorila, da bo mojega očeta kap, če bom naredila to in to, da bo moj brat umrl, če bom naredila to in to...
skratka moje otroštvo me je zaznamovalo s tem, da če ne bom delovala tako,da bodo drugi zadovoljni, jih bom uničila, celo dobesedno ubila...to za malega otroka ni najlažje breme...
to sedaj sicer vem in ozaveščam,vendar je težko...ker dejansko se pojavi občutek, da nekdo lahko umre, če ne bom jaz poskrbela zanj
Mogoče je to moj pluton v 1. hiši in še 1. planet....
Šele, ko vidim, da gre drugemu dobro, da lahko funkcionira sam brez mene, takrat ga z lahkoto spustim, to mi je pravo olajšanje...Meni je breme to,da imam v sebi strah, da se drugemu nekaj lahko zgodi, če ne bom ukrepala pravočasno...
Jah, takle imamo pri nas

[Škratinja Nagaya]

Nensi, jaz bom tudi vesela tvojega intuitivnega prebliska.
Bom kar na kariero ciljala, ko se ravno veliko dogaja v to smer. 
Hvala! 

[nensi]

meni pa je tezko priznat svoja custva (vseeno ce zalost ali veselje)

Česa se bojiš, kaj je najhujše kar se lahko zgodi, če si priznaš čustva?
Da veš pri čem si in lahko nekaj s tem narediš?
A se je bolje in lažje delat, da ni nič in bo že kako?

Ko smo bili majhni so nas večinoma na žalost skoz učili naj zatremo čustva in to imamo globoko zasidranoo v sebi.

- A si se udarila punčka?
-- Ah, saj ni tko hudo, kar mal potrpi, pa se delaj da ni nič, pa bo minilo…

- A boli te fantek? A kar jokal bi? Fantki ne jokajo, kar pogumen bodi, pa ne pokaži kaj ti je…

- A vesela si. No super, kar smej se.
-- (pa smo se smejali)
- Ja pa ne tolk na glas, kaj si bodo pa sosedje mislili, te cela vas sliši…

Na ta način smo delali čustveno neravnovesje in zato si danes sploh ne upamo čutiti svojih občutkov, čustev.
Potrebno je pa ravno to, da vakum vsega kar je natlačeno v vas predremo in se sprostijo vsa ujeta čustva in potem lažje zadihamo.

Poskusi, boš videla kako je osvobajajoče. 

[nensi]

Vrjetno čustva do nasprotnega spola 
Težko priznam sama sebi, da sem odvisna od drugih in da imam kup slabih lastnosti.

A si lahko vsaj čustva do sebe priznaš za začetek? A jih imaš? Jih uporabljaš?
Ker če bi se čist spoprijateljila s seboj bi verjetno večina odvisnosti do drugih kar sama od sebe odpadla, ker s tem ne bi mašila luknje, ki jo čutiš v sebi.
Kaj pa so slabe lastnosti? A so vse res slabe, a so v kakšni situaciji pa lahko te lastnosti čisto koristne in uporabne, če jih uporabiš na primeren način, če je vedenje pravo?

A je nekaj res samo slabo? Jin - Jang.
V vsaki "slabi" stvari je tudi vsaj kanček dobrega.

Npr. TRMA
- sem tolk trmasta, to je ful slabo

1. ja ok, če trmariš za nekaj, kar je destruktivno zate in okolico, neproduktivno, samo zato ker … (trma=neustrezno vedenje)
2. trma je lahko čist ok, če je trma=vztrajnost, ker če včasih ne bi bili malo trmasti, kadar je treba vztrajat in ne obupat pri prvih ovirah, če hočemo nekaj doseči, ne bi napredovali in ne bi nikamor prišli brez vztrajnosti

 

[nensi]

Ja lako se pripopam še za intuitivni preblisk. 

Ko se ti zdi da ne napreduješ je to zato, ker se zadovoljiš s posploševanji tipa: saj je dobro, bo že kako, samo da se razreši, da bo že enkrat mimo…
S tem na nezavednem nivoju pristaneš na "kar nekaj, sam da je", potem se pa točno to tudi zgodi ali pa se sploh ne, pa se vrtiš v krogu.

Začni jasneje, jasno natančno u nulo detajlno izražati kaj si želi in lažje se bo manifestiralo.

Saj veš:
sasa: o ljubi Bog a mi daš prosim "en dober avto", da ne bom peš hodila
Bog: ti dostavi starega podrtega yugota…
sasa: a to je dober avto, to pa že ni dober avto
Bog: ja kako da ne, če si včeraj peš hodila a ni to dobr
sasa: ja je, ampak jaz bi drugačnega, boljšega
Bog: kakšen pa je drugačen, boljši zate, ker zame je tud ta čist ok
sasa: ja športen mercedes, premična streha, rdeči sedeži, pospeški …
Bog: ja pol pa tko povej, da ti točn takega lahko dostavim

Tkole nekak gre.
Kar je za enega dobro, ni nujno da je za vse, pa bolj ko natančno povemo kaj želimo, lažje se zgodi.
 

[nensi]

Nensi, tvojih sporočil sem pa vedno zelo vesela, zato bi se priporočala tudi za intuitivni preblisk, za področje "moji projekti" 
Hvala 

Uhhh, tvojih projektov je pa malo morje, vse lepo in fajn, ampak razpeta si na 16 koncev in "bezljaš" od enega do drugega in vanje vlagaš energijo da jih sploh ohranjaš pri življenju. Pa še nove snuješ.

Izberi prioritete, naredi lestvico in delaj korak za korakom.
Mogoče se vmes že kaj samo od sebe razreši, kar se lahko, ker ni nujno da čisto vse vedno v nulo nadzoruješ, spusti kontrolo in zaupaj, da zna še kdo drug tud kaj narest.

Pa vprašaj se: a je res vse to moje, a res vse to želim in potrebujem.
Mogoče ugotoviš, da s seboj vlečeš navlako in ideje kdo ve koga vse, razen svojih. 

 

[Gloria82]

Kaj mi je najtežje priznat in zakaj?
Napišite in napišem kaj vidim.
 

Da nekaj ne morem nardit...ker preprosto ne morem rečt ne!

Kaj je pa najhujše, kar se lahko zgodi, če rečeš ne?
Te ne marajo potem, ne boš všečna  in priljubljena?
A si kdaj že znala rečt ne? Če si, a bi lahko tisti način uporabila tud v teh situacijah ko zdaj ne zmoreš?
Če pa še nisi a bi si lahko sebe predstavljala da to narediš?
Kako bi izgledalo, kako bi se počutila?

Probaj, poročaj, dihaj, imej se fajn, ne obremenjuj se, samo bodi to kar si, taka si najbolj pristna in boš najbolj uspešna.
Srečna, pa nič več povprečna in v sivini vsakdana ujeta.
 

Kolko krat sem si že rekla, da bom rekla "ne", ker nimam časa, ker ne morem, ne zmorem.....pa mi ta "ne" sploh ne gre iz ust, bemtiš 
Ni težava v všečnosti, ampak enostavno ne morem odklonit pomoči...
Tut če mi je kdaj uspelo zinit ta "ne",  sem pol itak pomagala, nardila....ker sem se počutila sama sebi sebična in neprijazna.
Veš tisto: "joj, pa kako si lahko taka, da rečeš ne?"
...pa tut tisto "pusti, bom jaz" se ne morem odvadit  (in taka sem vsepovsod, v službi, doma, med prijatelji....)

[nensi]

Tudi jaz sem hvaležna za tvoj intuitivni preblisk

Ogromno veš, ogromno znaš, deklarativno in v teoriji ti je vse bolj ali manj jasno.
Kaj te ovira, da vsega kar veš in čutiš, da bi bilo dobro narediti ne narediš?
Zakaj je potrebno vedno do konca, do roba svojih moči sebe mrcvarit, a res ne gre prej, drugače?

Vse kar se je zgodilo v preteklosti, otroštvu, vmes … so le situacije, ki so ti dale izkušnje, te naredile tako kot si danes. Brez njih bi bila drugačna, manj čutna, sočutna, senzibilna.
Objemi jih, zahvali se jim, spusti jih.
Ne vlagaj več svoje aktivne energije v njih ker ni produktivno, se lahko tako le v neskončnost zapletaš.

Saj veš, gordijski vozel lahko razpletaš in razpletaš in se zapletaš in okrog sebe opletaš, izumljaš nove in nove načine, skušaš razumeti zakaj in kako … pa ne bo šlo.
Razrešiš ga tako, da ga presekaš, se obrneš in odkorakaš dalje po svoji poti.
Zato ne boš nič manj ti, vse kar te določa boš odnesla s seboj, le balasta se boš razbremenila in lažje zadihala.
Ne boš več skozi življenje sopihala. 

[Azeleja]

Nensi, lepo prosim za svetlobni preblisk tukaj in zdaj, da zaštartam naprej.
Hvala!