Sanjala, da sem imela obute skornje, ki so bile od sefinje, tega prej nisem vedela. Ko mi je prijazno rekla naj jih dam nazaj njej, mi je bilo malo neprijetno zakaj sem sploh imela njene in kako, da tega nisem vedela. Sezula sem jih in ji jih vrnila ter ji rekla, da upam, da jih nisem ze prevec ponosila in da mi je zal, da res nisem vedela. Odgovorila mi je, da ne, da je zelo vesela, da sem jih jaz nosila, da ona je to vedela in da sele sedaj so ti skornji njej kot uliti, prej, ko so bili se novi, so jo malo tiscali, sedaj so se pa ravno na pravih mestih omehcali in je zelo zadovoljnja. No, potem sem bila pomirjena, da je vse ok. Skornji so bili rjave barve, visoki, z nizko peto, prav taksni kot jih imam v resnici doma.
Potem sem se se znasla v neki cudoviti poslovni stavbi, bila je taksna moderna, vsa steklena, kot v kaksnem ameriskem filmu. Notri sem imela svojo pisarno, bila je zelo prostorna, res velika, sem se cudila zakaj rabim tako veliko pisarno, ampak mimje bila res vsec. Tako stojim sredi te pisarne, nakar se stresejo tla, tako na kratko in sunkovito, se enkrat in se enkrat. Hm, sem si rekla, verjetno je potres, nic nenavadnega za to podrocje Zemlje, brez kakrsnekoli panike, tako trezno,,razumsko sem se odlocila, da je prav, da grem ven iz stavbe in to po navadnih stopnicah, stopniscu, da pac ne smem z dvigalom ali po tekocih stopnicah. Bioa sem v 1. nadstropju, nikjer ni bilo nobene panike cutiti in tudi sama je nisem cutila, kot bi bilo vse tako zelo normalno...
Rena, ce bos kaj pri volji in se ti bo dalo kaj pokomentirati, bom vesela
Hvala
