Tea, iskrena ti hvala za tako obširno razlago.
Če gledam vnaprej, kako si predstavljam, bi rekla, da je to to.
Vlaganja se bodo v naslednjem letu nadaljevala. Zastavljeni imam plan, sredstva dajem na stran in ponosna sem, da sem do sedaj vse zmogla sama, kar je cilj tudi vnaprej. Zakaj investiram sama - rada naredim čim več sama, to mi je izziv. Po drugi strani je bilo pa iz moževe strani precej negodovanja, ker je ves čas računal, da bom prišla živet k njim in dozdeva se mi, da je pritisk nanj tudi iz strani njegovih staršev. Ampak tujih pričakovanj ne bom jemala kot svoj problem.
Ta projekt mi pomeni ogromno. Dobesedno z užitkom ustvarjam in gledam, kako sem vedno bližje svoji samostojnosti - kot sem omenila že prej, izredno me veseli tudi to, da je vse skupaj plod mojega dela. Ni to trma, le tak človek sem, da izpeljem do konca vse, kar si zastavim.
Veliko bo drugače od sedaj. Malo imam treme pred tem obdobjem, ampak jo bom premagala z zavedanjem, da je to samo zaradi navade.
Nosečnosti najbrž ne bo oz. tega ne prepuščam naključju, se pa verjetno izpostavlja možnost za to vsako leto, ker sem pač v takih letih in so možnosti za to, ampak odločamo sami. Bolj bi rekla, da gre za ustvarjanje doma - ta dom bo v največji možni meri odraz mene.
Najbolj zanimiva tema bo tekla okrog službe. Kot sem omenila, so neke možnosti za napredovanje in kot sem slišala, sem precej v igri. V teh dveh letih, kar sem tu, sem se dokazala, delala sem trdo, a s srcem, in res je čas, da požanjem neke sadove. Ta služba mi je res pisana na kožo. Da sem pristala tu, je bila res usoda in velik čudež in nemogoče je je spregledat, da gre tu za veliko stvar v mojem življenju. Sem pa v zadnjem času začutila potrebo po razvoju in napredovanju, potem sem pa slišala tiste novice - pomislim celo, da je nek del mene vedel, da se bo nekaj premaknilo - očitno znam poslušat svojo notranjo uro, ki mi pove, da je čas za to in to ...
Počasi začenjam verjet v intuicijo.
Napredovanje bi bilo povezano tudi z višjimi prihodki, česar si, razumljivo, tudi želim, največja želja v zvezi s tem je pa prispevati k boljšemu delu, biti spoštovan in priznan. Želim si, da mi zaupajo.
Ne vem, kako velike spremembe se sploh obetajo - gre za povečanje odgovornosti, dodatne zadolžitve - podrobnosti pa še ne poznam.
Bo pa sprememba (v primeru, da se res dokopljem do napredovanja) imela vpliv tudi na zasebno življenje, česar se zavedam in pričakujem. Spremeni se delovni ritem, razmišljanje, status ... Na en način "zrasteš" tudi v očeh drugih, ne samo sodelavcev in to lahko povzroči različne reakcije. V bistvu (o vsem seveda govorim ob predpostavki, da mi uspe) pričakujem še večji pritisk glede ustvarjanja družine.
Ker se bo mogoče s temi dogodki ta cilj (drugih, ne moj) v bistvu še nekoliko bolj odmaknil.
Nič noče govorit vnaprej. Ne bom si lastila napredovanja že vnaprej, ker še ni v mojih rokah. Do takrat bom še morala pokazat veliko, da si ga bom res pridobila in zaslužila ... Ta trud jemljem kot čast, ne kot napor in nekaj odvečnega. S srcem sem tu, pridna sem, pripravljena sem se še izboljševat - in kot mi je zadnjič rekel direktor, mi bo to v izziv (rekel je, da ve, da mi bo to izziv).
Dogodki v naslednjem letu bodo, kot se mi zelo močno dozdeva, podlaga za še večje prelomnice v letih 2018 in 2019, ki ju večkrat omenjam.
Z veseljem se podajam naprej!
Hvala še 100x!
Za razlago, za podporo, za vse!
