Reginca,danes pa sem sanjala vas punce s foruma

No,takole nekako je bilo. Vse vas s foruma sem povabila k sebi na druženje in klepet. Prišla je Tea,pa ti,pa Nena,pa Nensi,Nežka.... in prišlo je veliko starejših gospodov s foruma,res starejših (tam od 70-80 let),njih pa nisem niti poznala,niti nisem vedela,da sploh obstajajo na forumu,niti jih nisem povabila,prišli so,ker so prebrali,da imamo me druženje in so kar sami prišli,brez povabila. Zanimivo je bilo to,da so se vsi ti starejši gospodi hoteli rokovati z mano,se z mano pogovarjati,jaz pa sem si želela pogovarjati se z vami puncami,zato sem to druženje tudi pripravila in vedela sem,da sedaj zamujam čas,ko se moram ukvarjati s temi starejšimi gospodi. Nisem jih pa mogla odsloviti,ker so bili tako zelo veseli,da se lahko družijo in pogovarjajo z mano. Ve ste sedele za mizo in me potrpežljivo čakale,nič niste bile jezne,ker sem vas pustila kar same tam za mizo,čeprav sem bila vaša gostiteljica. Bala sem se,da se boste naveličale mene čakati in boste šle domov. Pa niste,bile ste čisto umirjene,tako duhovno,notranje umirjene in ste me čakale. Potem se končno uspem posloviti od teh gospodov,pa pride od nekje moja mama in me vsa prestrašena prosi,da naj ji pomagam,da se ji je nekaj groznega zgodilo. Rekla sem ji,da sedaj nimam časa,da jo pokličem kasneje in se bova pogovorili. Užaljena je odšla,jaz pa sem dobila slabo vest in šla za njo. Pokazala mi je rano iz katere ji je tekla kri. Dala sem ji obliž na rano,saj ni bila nič grozna rana,manjša ureznina.Malo sem jo potolažila in se poslovila ter končno šla k vam. Prav oddahnila sem si,da sedaj bomo pa me v miru klepetale. Ve pa ste vstale in rekle,da sedaj pa morate iti domov,da ura je že zelo pozna in da rabite do Maribora 5 ur vožnje in boste itak doma šele tam ob 2h zjutraj. Bila sem žalosta,ampak vedela sem,da je ura res že pozna in da pač morate domov. Bila sem razočarana,da mi je šlo vse mimo,da se nismo uspele niti dobro spoznati,ker sem imela toliko drugih vmesnih stvari za urediti (starejši gospodje s foruma in moja mama)...
Nič pa niste bile jezne,ker sem vas čisto zanemarila,bile ste tako umirjene,polne notranjega miru

No,najbolj mi je ostala v spominu Tea,občutek sem imela,da me res potrpežljivo čaka,da mi mora predati neko pomembno sporočilo,pa sem ga žal zamudila

Hecno,ne,da sem vas takole sanjala
