Zanimiva tema...., predvsem je to tema ki je kot premica..., torej gre lahko v neskončnost....

Odnos moški - ženska, oz. ženska - moški..., jaz mislim da se spreminja tekom različnih obdobij življenja, ko sem bil še mlad, okrog 16-17 let..., uh, sam da je bila fejst, pa da je rada posojala luliko in to je bilo to.....Potem so se kriteriji zaostrovali..., poleg fizične privlačnosti je bilo potrebno vedno nekaj več, tudi če je bil namen samo seks...jah, po ene treh rundah je fajn, če se človek še kaj pametnega pogovori. Mislim, da nas navadno uničijo različna pričakovanja in predvsem to, da se v fazi zaljubljenosti preveč prilagodimo, zamižimo....to se kasneje ne izkaže kot modra odločitev, prej kot jalova naložba v lastno srečo. Najslabše je takrat, ko nam nekaj že dolgo "fali", le zakaj se človek vpraša...ja zato ker je lačnemu človeku dober tudi suh kruh, sitemu pa ne....In če je nekdo preveč lačen odnosov...vzame vse kar mu pride naproti in se izkaže kot dosegljivo... To je še ena pot v pogubo...
Mater sem pameten, u bistvu bi moral biti tiho glede na mojo zgodovino in super sposobnosti obdržati vezo....

Jebemtiš, še tole bi vprašal ženske..., recimo moje izkušnje so naslednje. Vedno sem bil nekoliko ekstremista, posebneža, no ne na način, da bi bil kak gozdi joža, pesnik in kaj podobnega, bolj tak divjaški, nagnjen k tveganju, raznim substancam in podobno. Žuri so bili moja hrana, hrepenjenje, veselje in občasno tudi poguba. Pač meje kaj je še sprejemljivo se počasi zabrišejo, kot "šengen hehe". Aja, sedaj bi bil verjetno že čas, da bi navedel vprašanje, ki je navedeno v začetku odstavka oz. sklopa. Recimo, s puncami nisem imel nikdar težav, vsaj s spoznavanjem pridobitvijo, z obdržanjem se je navadno zapletlo ker so želele, da se zresnem. Primer, resen kolega, ki je bil odgovoren, preudaren, priden...je imel vedno težave s puncami, jaz totalno nasprotje pa ne. No, ko je mene punca dobila in je sledilo obdobje spoznavanja ji je bilo blazno zanimivo...No, kmalu se je pa začelo krhati ker so punce želele, da se vse umiri in, da postanem "kolega", ki sem ga omenil prejle...ene tri vrstice nad to. To je enako, kupil bi res hiter avto, potem bi mu pa ugasnil polovico cilindrov, a ni bolj smotrno že v štartu kupit počasen avto kot uničevat hitrega? Seveda so v vezi potrebni kompromisi, prilagajanja, posledično je vsekakor potrebno ukinit oz. zminimalizirati določene aktivnosti, ki so bile prej stalnica..., vendar spreminjanje človeka v celoti? Po mojem mnenju je to medvedja usluga....gledam prijatelje, večina je postala blazno pohlevnih, totalno pod vplivom žene...meni se utrga, če bi moral živeti kot oni. Ne delujejo srečni.., u bistvu ves čas poudarjajo kako so srečni, samo zakaj bi človek nekaj poudarjal..., ja zato ker si tega želi, poleg tega je pa prisotno še preprečevanje samega sebe..., ja, če laž dolgo ponavljaš...postane resnica....ja tale "Goebelsov poba" je vedel o čem govori...