ojla!
moji delfinčki pa so me letos v budnem stanju čist na cedilu pustili

cel teden se že matram in jih iščem po morju, pa nič...vse mišice me že bolijo od čolna, ko nas premetava (včasih se morje prav grdo dvigne

)...
drugače pa sanjam ponoči čudne sanje, niti se jih prav ne spominjam....kr neki

no ja, sem pa vsaj nagrajena, da sem lahko sploh na morju, z nepozabnimi trenutki, kot je doživetje prečudovitega sončnega zahoda sredi morja, okoli in okoli nič, samo voda, niti kopnega se ni videlo. samo morje, sonce in mi....
slan pozdravček