Niti ne, vidka.
REs je, da boš morala tudi to uredit, a to šele pride. V danem trenutku pa to urejanje sploh ni pomembno.
Sanje so se izkazale kot tipični primerek, kako podoživljamo stvari prejšnjega ali istega dne, pa celo daleč nazaj doživete dogodke. Najin pogovor, v končni fazi celo dogovor, da začneš pisat, je povzročil v tvoji glavi pravi eksplozijo. To pa pomeni, da si v enem samem trenutku v sebi sprostila vse nakopičene energije, ki so se v tebi verjetno že leta in leta nabirale, zdaj pa so se izkazale kot rušilni val, ki je uničil vse strahove in dvome. Cilj, ki je bil še en dan prej neviden, lahko tudi nedosegljiv in previsoko zastavljen, pa je naenkrat postal uresničljiv in realen.
Lepše spodbude, kot si jo dobila od svoje podzavesti, že skoraj ne bi mogla dobit. 
To je verjetno res. Podzavestno se ljudje odzivamo na vse mogoce nacine. Vcasih ze samo na kaksne malenkosti, ki se nam v resnicnem svetu sploh ne zdijo nic pretresljivega in pomembnega, nam v sanjah lahko naredijo cel rompompom.
To da sem se odlocila pisati, bo vsekakor velika prelomnica v mojem zivljenju.
Saj iskreno receno, prej kljub vzpodbudi nekaterih ljudi, nisem verjela da bi mi lahko to uspelo, niti da bi bilo ljudem vsec.Ze dolgo casa me nekateri spodbujajo k temu, pa kar nekako nisem zbrala dovolj moci. In ja to je trajo kar nekaj let. Morebiti se se vednotudi malo vlece zaznamovanost iz osnovne in srednje sole, ko so me ucitelji slovenscine vedno prepricevali, da nisem nadarjena, da nimam talenta in podobno. Saj ves, da te potem pocasi mine tudi zelja po pisanju.
Zdaj pa sem dobila kot neka krila in zalet za to, se ne obremenjujem toliko z vprasanjem ce zmorem, ker vem da zmorem, niti se ne obremenjujem ce sem sposobna.
Vsekakor pa bi bila nadvse vesela ce bi vam lahko dala kaksno zgodbo za prebrati in bi dobila tudi vas komentar.