Olajšaj se malo

[Anonymous]

jah čudna so pota gospodova  

ja, lahko imamo nekoga za "trenutno" dušo dvojčico. v naše življenje vedno vstopajo ljudje, ki nas tako ali drugače nečesa naučijo. verjamem, da ti je pokazal ljubezen, verjamem, da je tudi njemu zapel srček, AMPAK to ni merilo za dušo dvojčico. sem bila na tvojem mestu, ko sem našla nekoga, ki je bil popolnoma enak v vseh pogledih in sem čutila, da je prisotna neka kemija tudi z njegove strani. ampak veš kaj, tako sem se opekla, tako sem trpela, še zelooo dolgo časa si nisem priznala, da on NI zame in da NI tisti pravi, ki mi je usojen. tako sem nekega dne, že vsa omagana od bolečin in trpljenja, samo rekla angelom, če ste mi njega namenili, potem mi ga obdržite v mislih, če mi ga niste, potem ga odstranite. vse prepuščam vam. in veš kaj, zelo kmalu sem ga prebolela oz moja čustva so se ohladila. to se je zgodilo šele takrat, ko sem bila pripravljena, ko sem sama pri sebi rekla, ne zmorem več tega trpljenja. še dandanes, ko ga vidim, me malo spomne na pretekle dogodke, on mi je opomnik, da se včasih preveč oklepamo osebe, ki ni za nas in da se lahko motimo. odvisno je pa od tebe, kako boš pripravljena se soočiti s tem in kdaj boš pripravljena pustiti vse za sabo. vem, da je težko, toda mislim, da si na pravem forumu, da ti lahko pomagamo pri tem.

[Anonymous]

Bojan, pravilna interpretacija. Tako sem mislila, ja.

[Bojan The Bojan]

Jaz mam bedasto situacijo glede službe...
Me precej nažira vse skupaj, ker ima ta služba pozitivne strani a tudi zelo slabe... v takem status quo stanju sem trenutno.

Velik minus je to, da mi je job povsem nezanimiv, sploh se ne morem motivirat za zadevo in delam res minimalno kaj je treba... pa še takrat mi vse skup pošteno najeda. Sem šel na blef v to in zdaj že kako leto delam...
Po drugi strani pa sem gospodar svojega časa, noben mi ne skače po glavi, zadeve si planiram kako mi paše... skratka, popolna svoboda.
Seveda pa delodajalec to tudi čuti in kljub temu, da mi ne gleda čez prste lahko kaj med vrsticami preberem... Da bi to izgubil, pa bi bilo res neumno od mene... vsaj v tem trenutku.

Sem samozaposlen in zastopam eno drugo firmo.

Tak, da mi ta služba omogoča, da se izobražujem na področju katero bi me zanimalo, a po drugi strani "trpim" ker moram to delat.
A je razvidna dilema?

Nekak sem se že odločil, da bom pač gural naprej... kakšna je pa verjetnost, da v teh časih najdem kaj primernejša...?
Poleg tega pa občutim tudi zadovoljstvo, ko se res spravim zraven, nabrcam v rit in nekaj dosežem... takrat se res dobro počutim in samemu sebi nekaj dokažem. Ravno zaradi tega, ker mi je to delo tako anti.
Sem mel namreč že kratke faze, ko sem not padel, a zdaj se že nekaj mescev vlečem kot polž in mi vse pošteno najeda.

Včasih sem na velko govoril: "Iz tistega kar ne moreš spremeniti, naredi najboljše kar moreš, kar lahko spremeniš pa ne smeš trpeti".
Jaz pa tukaj že par mescev mjavkam kako mi je hudo in bla bla... 

Ma vem da moram to stisnit. Ampak najprej si je treba v glavi poštimat stvari, spremenit perspekitivo, ker tako res ne gre.
Potem ko pride momentum, pa že laufa in mislim, da bom veliko (pri)dobil s tem, ko presežem tole situacijo in si dokažem, da lahko kvalitetno opravim tudi kar mi ne paše.

Čutim na nek način, da je to en test, ker ta situacija, da moram delat stvari, ki mi ne pašejo, je pomembna zame, vleče se mi to... vedno sem se izmikal takim obveznostim... in zato mislim, da ko to osvojim, dodam nek pomemben košček svoji personi, razvoju ali čemorkoli že.

Ja... tak, to sem zdaj znapisal in prišel do sklepa, k isem ga itak že prej mel. ah... 

[Jane]

Te čisto razumem sem tudi sama trenutno v nečem podbnem, služba mi je rahlo dolgočasna, se včasih počutim kot da je to delo za butaste če veš kaj hočem povedat  Po drugi strani, mi pa nobeden ne najeda, imam svojo pisarno, svoj mir, če kaj ne vejo me pridejo vprašat, odličen delavnik.

Se mi je ponudila priložnost drugje in zdaj ne vem kolebam, tam ne bo miru, delavnik zabetoniran, šefov nad mano ne vem koliko, skoraj vsak šef ma svojega šefa  Pa se mi ne da...spet se bo treba ubadat z avtoriteto  Po drugi strani, plača še 1 krat večja, delo ki mi je bolj pisano na kožo in ga obvladam v nulo. Večji strokovni izziv.

Bljah,....sovražim take odločitve 

[sasa]

joj, jaz si niti ne predstavljam, kako bo izgledalo, ko bom jaz mela redno službo 

sedaj delam prek študenta, ne morem reči, da delo ni zanimivo, samo imam res super sodelavce. ni da ni. direktor naš pa ne veš a je z lune dol padu al z venere al ga še vedno premetava sem in tja 

plačo jaz mam za študenta dokaj dobro, imam plačano malico, dobre delovne pogoje in si res želim redne službe tukaj, ker so mi sodelavci zakon. smo tak lep tim, da ga ne najdeš povsod. je pa res, da ko bo enkrat nekdo odšel, ko se bodo stvari začele spreminjati, bomo pa verjetno vsi odšli. takrat se bom pa ubadala z vprašanji, kot jih mata jane in bojan...

[sonce]

Jaz imam pa dovolj študentskega dela! Ne glede na status je treba najti kaj pametnega, rednega, stalnega. Jane, jaz bi verjetno ubijala, da bi prišla v to firmo...sploh ne bi razmišljala! V končni fazi sem že delala za njih, ma ni tako slabo če se kaj sfiži itak ni nikoli nihče kriv, ker se krivec potem še dolgo išče  saj veš kaj mislim 
Sem se odločila, da danes pošljem CV na vse potencialne firme moje stroke, potem pa se grem intenzivno učit, da že enkrat končno zaključim ta študij!!! Čeprav že razmišljam o magisteriju      sem smotka 
Sedaj mi je bila dana prilika, da dejansko razmislim kaj bi rada in da se končno "spravim v red" in se neham igračkati. Če hočem pošteno kariero je sedaj pravi čas, da jo začnem graditi!

[Anonymous]

Pr men tud bedasta situacija s sluzbo..sem tajnica pr enmu kolegu v delavnici..kr nekaj, sam glede na to, da je "moja" prejsnja firma v stecaj, sem imela sreco, ker sem bila doma 1 dan, potem pa takoj delala naprej. Itak se morm studij dokoncat, da si bom lahk zmisljevala kam bi sla delat v teh casih, po drugi strani pa neke hude kariere ne mislim delat, ker mi je trenutno druzinica prvo in tak mamo namen se met kaksnega otrocka v kratkem    Pa se mogoce kaksnega 
Men je vazno sam, da najdem sluzbo, kjer se bom v redu pocutila, bo kolektiv fajn in da lahk dam svojo kreativnost ven, ker ta me pa kr tisci..pol pa druzinica in da se duhovno izobrazujem in delam na tem podrocju..tak da nekih hudih planov glede kariere nimam, me pa tole stanje zdejle ubija, ker dela ni velik, tak da zdim v tej pisarni, stagniram dobesedno in surfam po netu..blah in bljak..domov pridem pa bolj zmatrana od nedela kot ce bi delala 8 ur za trakom.. Sej vem, da imamo vsak trenutek orodje za spreminjat zadeve, ampak trenutno se mi s tem sploh ne da ubadat, ker sem se bolj osredotocila na narascaj, druzinico in selitev v hisko.. 

[Jane]

Jane, jaz bi verjetno ubijala, da bi prišla v to firmo...sploh ne bi razmišljala! V končni fazi sem že delala za njih, ma ni tako slabo če se kaj sfiži itak ni nikoli nihče kriv, ker se krivec potem še dolgo išče  saj veš kaj mislim 

Sem čudna ne za firmo v kateri bi vsak želel delati jaz razmišljam če bi 

[Anonymous]

Jane, jaz bi verjetno ubijala, da bi prišla v to firmo...sploh ne bi razmišljala! V končni fazi sem že delala za njih, ma ni tako slabo če se kaj sfiži itak ni nikoli nihče kriv, ker se krivec potem še dolgo išče  saj veš kaj mislim 

Sem čudna ne za firmo v kateri bi vsak želel delati jaz razmišljam če bi 

Hehe, samo res  še enkrat poudarjam...jaz bi ubijala, da pridem v to firmo 

[Anonymous]

Jane, poglej svojo uro! uuuuuu, bejbi....

[Anonymous]

Takole bom povedala, vedno nas druga stvar veseli zanima skrbi: sedaj je služba, potem otroci, nato soseda, potem prijateljica, nato mož, potem se obrni krog in na novo najdena ljubezen, vedno in v vsaki uri dne leta življenja se nam trenutna skrb zdi največja in edinstvena, če pa pogledamo suma sumarum?
Čez čas nas ne bo več to tako zanimalo, zakaj, iz preprostega razloga ker pride drugo. Včasih smo preveč vztrajni pri nekaterih stvareh, hočemo preveč, drugič se nam zdi da to sploh ni bil problem le tisti trenutek smo ga mi tako videli.
Če si priznamo smo vsi enaki, edino nekaj bi rekla, ni pa lepo če dajemo samo naše probleme v ospredje in smo svojim problemom dajemo veljavo, drugi pa niso tako obravnavani kakor problemi. Je že res drugi niso naši ali človeku ravno tako pomembni kakor nam.
Lep dan še naprej vsem, lepo vas je prebirat in si širit obzorja, z vsakim novim dnem pridobimo nekaj novega znanja, nekaj novih prijateljev in več modrosti. Ko bomo dovolj modri takrat ne potrebujemo tuzemljskega življenja saj bomo že vse vedeli in bili popolni, do takrat se moramo učit, tudi če včasih ne vemo pomena lekcij katere nam pridejo na pot.
Tudi sama imam določene lekcije v obdelavi, ne vem zakaj mi prihajajo na pot, morala bom preštudirati!
Že nekaj časa se v moji bližini pojavljajo moški, kljub temu da tega nočem opaziti ne gre brez, vidim da so mi naklonjeni, ne vem zakaj je tako, rada bi razvozlala to uganko, kaj mi hoče Univerzum s tem povedati, katero modrost želi da predelam in jo sprejmem. Mogoče da moram bolj dat na izi, če nekaj opazim naj izpustim, saj to tudi delam, ali na trenutke se zavem in potem si rečem, kaj pa to pomemi.
Vztrajnost, ja na to me sigurno preizkuša, že dolgooooooo sem na testni vožnji,  , ne vem še koliko časa, ali to ubija  .
Imam tudi nekoga v svojim bližini ta mi nenehno nakazuje kako bi se rade volje zapletel v besedne boje, bolj ko se izmikam več se pokaže, na malenkostih se spotakne, ali jaz se ne dam. 

[Jane]

Jane, poglej svojo uro! uuuuuu, bejbi....

Oujeeee 

[Gaia]

...Čeprav že razmišljam o magisteriju      sem smotka 
Sedaj mi je bila dana prilika, da dejansko razmislim kaj bi rada in da se končno "spravim v red" in se neham igračkati. Če hočem pošteno kariero je sedaj pravi čas, da jo začnem graditi!

Sonce, jaz imam za sabo magisterij pa zelooo uspešno kariero (v 10. letih dela sem dosegla najvišje možne nazive v šolstvu). Ampak z delom, ki ga sedaj opravljam sem ugotovila, da je to čista hrana za ego. Zanima te duhovnost, zato usmeri energijo v to področje, od katerega boš imela veliko več. Magisterij ne prinaša nujno spoštovanja in vrednosti, to nosi vsak človek v sebi.

  Gaja

[sonce]

Res je Gaja, magisterij je le hrana za ego...pa vendar misel na to je prijetna. 
Duhovnost me zanima, vendar je moj svet v turizmu. Bolje rečeno v hotelirstvu. Uživam v tem in tam se počutim kot doma! Postanem jaz. Takšna je tudi moja strokovna izobrazba in tu sem se našla. Sedaj moram najti samo še kakšno pametno redno službo 

[Anonymous]

Sem bil tudi sam v turizmu nekaj let in ugotovil, da je sicer luštvo, a se zelo težko kaj dobrega najde.

Predvsem delovni odnosi so precej na psu, pa še kaj bi se našlo.