Kriteriji so verjetno različni.
Tako bo za kešpičko pravi moški tisti, ki bo imel dovolj denarja.
Za lepotičko, ki bi bila samo za v izložbo, tisti, ki bo nosil majčko s kristalčki, imel lepo frizurco itd.
Za tisto, ki ne zna ničesar naredit sama, tisti, ki bo ob 3h zjutraj klical fotra, ker jima je počila guma, ker je sam ne zna zamenjat.
Za tipično blokarico, tipičen blokar.
Vsak ima želje in potrebe po istih lastnostih, ki jih nosi v sebi. isti ptiči skupaj letajo.
Konkretno - sem močna ženska, ampak ne možača, temveč še vedno z nekoliko tradicionalnim pogledom na žensko/moško vogo.
Poznam oba spola in moškemu znam dat občutek, da je moški. Pustim mu, da je to. In to je že sam po sebi. Sicer ne bi bil moj, ker mi ne bi ustrezal. Spoštujem njegovo sposobnost, da zna naredit vse, kar se tiče dela doma, tehničnih zadev itd. Prav tako pa on spoštuje mene kot žensko. Da znam poskrbet za hišna opravila, da sem urejena in da ga spoštujem.
V družbi in zasebno iz nejga ne delam podrejenca, ne tlačim ga, ne podcenjujem, ne tekmujem z njim v stvareh, ki naj bi bila domena moških.
Ženske bomo vedno ženske, moški bodo vedno moški. Zato naj se prepotentne babnice kar ustavijo, ker NIKOLI ne bomo enakopravni. Pa ne v smislu podrejenosti in diskriminacije. Ampak tako je. Tako je v naravi. Će smo enakopravni, potem naj še ženske npr. nagonijo delat v rudnik. možače, kot jih imenuje Andres, bi bile enakopravne v vsem - ja, samo v tistem, kar njim paše., da se lahko usajajo. Če je vojna, naj bo potem vojna za vse.