Hvala, sanjalka.
Bojevnica v meni ... Ja ... Je pa kar nekaj neodobravanja na to temo. Težko je biti močna ženska, čeprav ne bi nikoli menjala. Zelo sem samoiniciativna, aktivna, želim speljat stvari uspešno, do konca in v normalnem časovnem roku. Nikoli nisem ničesar, kar sem začela, pustila nedokončanega. Ampak kljub tej odločnosti in trdnosti je v meni nežna dušica z ogromno čustvi. Jih ljudje vseeno prepoznajo? Se da videti pod površje in dojeti pravo bistvo? Najbrž pravi to že opazijo - tisti, ki me poznajo oz. so z mano na isti valovni dolžini ... Saj vsak tako nima vstopa v globine vsakogar.
Se pa marsikdo boji vse te energije in moči - najbrž, ker se ob tem počuti ogroženega. Nočem vzbujat takih občutkov. Mogoče jih pa ne, ampak ima tisti, ki tako čuti, sam v sebi nekaj, zaradi česar se počuti tako. V končni fazi pridem do misli, da se ni treba prilagajat odzivom okolice, ker je vsak sam "kriv" za svoje doživljanje nečesa.