Ja ne, sin ni bil nesramen do drugih, res pa nisva mogla preveč hodit k ljudem na obisk, ker je želel pač vse "prešnoflat" in prijemat, preprosto zato, ker se z nobeno igračko ni zamotil, da bi se igral. Veliko sva hodila ven, se gibala, danes pa vem, da bi več morala delat pri mizi z raznimi barvami, glino, igricami... Ker v bistvu, hiperaktiven otrok ima motnje koncentracije, spanja in več ko se gibaš, manj je navajen kdaj pri miru sedet. Težave so v šoli, pri pisanju domače naloge. Nikoli ne bi dovolila, da bi mu dajali kakšne tablete, pol bi ga raje dala v šolo s prilagojenim programom. Tudi sem dosti delala z njim, da sem ga jaz spraševala in dopolnjevala znanje, ker sam pri knjigi ni zdržal. Danes pač sam obvladuje zadeve, preveč na mestu še zdaj ne zdrži. Sam se je navadil shajat s tem.
In ja, otrokom se fajn vse zaceli. Pa tudi se sami lepo poštimajo in utirijo, ko enkrat dajo čez svoje odraščanje. Saj kako pa bi prišli do svojih izkušenj in vedenj, kaj je prav, če ne bi kdaj kaj ušpičili in se kalili skozi svoje izkušnje.
