Živjo!
Sama imam na temo nenavadnih dogodkov že toliko prigod, da ne vem, kam naj jih sploh uvrstim.
Najbolj nenavadna se mi pa zdi tista, ki se je niti ne spominjam, ker sem takrat imela cca 4 leta in mi je mama šele po veliko letih povedala zanjo. No, pri teh letih sem se kot mnogo otrok, igrala v peskovniku. Vse lepo in prav
A starša nekega dne opazita, da se ne igram, temveč stojim pri miru in odsotno nekam gledam v daljavo. Kolikor sem razumela mamo, je rekla, da sta me v takšnem stanju videla nekajkrat. Nato pa sta bila firbčna, kaj počnem in sta me vprašala. Odgovorila sem le: "pogovarjala sem se z Bogom" Kako sem pri 4ih letih vedela kdo in kaj je Bog, mi ni preveč jasno, glede na to, da doma lih nismo verni.
Potem je sledilo še veliko zadev, zanimivo, da predvsem v slabem smislu.
Slutnja telefonskega klica pri 11ih letih- res je popoldan zazvonil telefon in dedek je povedal, da je umrla njegova sestra. Enkrat sem na poti, ko sem se peljala v šolo, na oknu avtobusa videla "solze" in prešinilo me je, da se bo nekdo jokal. In se je čez kakšno uro sošolka res.
Spomnila sem se tudi že na ljudi, o katerih mesece ali leta nisem mislila- čez kak dan sem izvedela, da so tisti dan umrli in velika verjetnost je, da prav tisti čas.
Bila sem na izletu v Italiji, ko me je naenkrat zgrabilo pri srcu ful močno. Mislila sem, da me bo infarkt. Pa je minilo. Nato izvem, da mi je umrl polbrat, s katerim sicer nisem imela rednih stikov, a sem vedno čutila neko povezanost z njim.
Čutila sem, da z zelo dobro prijateljico čez eno leto ne bova več prijateljici. Misel sem zanikala, češ, da to ni mogoče in sem brezvezna. Pa se je uresničila v roku pol leta.
... in še in še... veliko tudi "drobnarij".
Pogosto čutim in vem, kaj mi bo nekdo rekel, pa če gre za čist x stvar, sploh ne v kontekstu.
Kot pa sem že rekla, mi pa ni nikoli jasno, kaj točno to je. Angeli verjetno ne. Ali pač? ???
