Andres, mogoče se za nekatere preveč ostro izražaš, ampak glede te teme imaš prav.
Ko sem prebrala tvoje besede, sem se spomnila na stavek, ki sem ga izrekla včeraj, ko je bilo govora o nenehnem pritoževanju žensk. Rekla sem, da je treba ženski kmalu usta zavezat. Pa ne mislim s tem, da mora biti tiha, pokorna in podrejena, samo ne skače naj ne moškemu za vsako malenkost po glavi. Itak me bo pa kdo tudi tu narobe razumel, ker se mi velikokrat dogaja, da me ljudje nočejo prav razumet in so že vnaprej nastrojeni proti temu, kar bom povedala. Ampak to je zdaj že druga tema.
Sama povem svoje mnenje - tu, doma, kjerkoli. Ampak možu s tem ne utrujam. Ker mu ne težačim, ker ga ne obsojam za svoje težave ali slabo počutje, ker ne zahtevam od njega, da se odpove svojemu življenju, da bo mene zabaval - ker tudi sama imam, kot posameznik, svoje lastno, polno življenje. Moški in ženska bi morala živeti v sožitju, ne v kakršnikoli odvisnosti in podpiranju drug drugega (v smislu škodovanja samemu sebi). Partner ni kriv, če se druga polovica ne znajde po svoje - pa naj bo to zaradi presranosti, lenobe, zaplankanosti ali zelo nizke inteligence.
Vzemimo primer kakšne, recimo, 32-letnice. Partnerja nima. Nima doma. Nima oblikovane lastne osebnosti, ker je do sedaj kompulzivno sledila zdaj enemu zdaj drugemu trendu, gibanju, subkulturi. Kot ovca. Pa moram potovat pa moram uživat pa se ne bom še vezala. Pa ta ni dober, ker ... Pa naslednji ni dober, ker ... Gre tu za uživanje življenja ali za večno nezadovoljno žensko dušo? Nikoli nič ni dovolj dobro, nihče ni dovolj dober zanjo, vedno želi več in išče napake, da lahko jokca in teži. Pa ne zato, ker vse in vsi okrog nje niso dobri, ampak ker je sama to, kar izraža - cmera in težakinja. Rada se pa repenči naokrog, da ima poseben okus, visoke standarde. Skriva se za vlogo emancipirane ženske, ki ne pusti, da bi jo kdo zajebaval v glavo. Ker ona je super. Ker je prebrala dve slabi knjigi in obiskala en seminar. Resnica je povsem drugačna - ona je, kot sem že povedala - razvajena, težka babnica.
Poznam kar nekaj fantov, ki so zelo v redu - nepokvarjeni, imajo službo, doma znajo kaj postorit, zreli. Ampak za povprečno žensko niso tako zanimivi kot razni šminkerji, katerim je foter dobesedno v rit vtaknil avto, s.p., mama pa jih je speglala za na žur. Večni študentki, ki do 35. leta hodijo po žurih. Takim manjka pravega dela in odgovornosti.
Saj to se tisti 32-letnici iz zgornjega odstavka vse vrne. Enkrat (prepozno) si tudi ona zaželi normalnega življenja, moškega, družine ... Takrat pa, ker ji biološka ura že močno zvoni, najde kakšnega tipa, ki je, morebiti star bogat perverznjak, pijanec, zagemblanec - takrat je pa lahko tiho, ker sicer bo še kakšno ujela. Koliko takih primerov vidim. Ali pa takih, ki so tik pred tem. To je pa to - kar seješ, to žanješ, le da se ponavadi vrača v veliko hujši obliki.
Ženska naj bo ženska, moški pa moški. Tako sta se rodila, to naj bosta. Kdo je bolj skrenil s poti, je težko reči. Moje mnenje je, da ženska malenkost bolj. Če energija ni uravnovešena, gre vse nekam ... Že na ta forum bi bilo pametno dobit več moških mnenj. Pa saj je bilo svoje čase precej moških članov ... Pa so večinoma pobegnili. Mogoče zaradi fenomena, o katerem govorimo tu?
Ženske, nehajte takoj, ko partner nekaj pove ali odredi, takoj sikat vanj. Ker ni rečeno, da imate ve vedno prav. Vaša osebna resnica ni nujno absolutna resnica. In če se z nekom ne strinjate, ne pomeni, da nima prav. Ker tudi ve nimate vedno prav. Upate to dojeti?
