Razlaga sanj za redne člane foruma 13. del

[Jane]

Danes sem imela totalno glupe sanje. Že včeraj sem sanjala, da sem šla k zdravniku, ki mi je povedal da imam neko težko bolezen, ne vem katero, samo vem da sem rekla eh to bo mala malca. Ne dam se.
Danes pa nadaljevanje....so me poslali na preiskave (dostikrat imam sanje, ki se nadaljujejo) in tam mi je zdravnik, ki je bil igralec iz ene nanizanke, kjer je tudi špilal zdravnika reče, da imam levkemijo in da mi da 1-2 leti življenja.
Pomislila sem samo, kako mi bo v tem času uspelu poskrbeti za otroke in jima predati vse napotke za življenje.

Zdaj pa ne vem ali se te sanje nanašajo na to, da je pes dva dni nazaj "zbolel" in sva mislila da je po njem. Ampak se je izkazalo, da potrebuje samo operacijo kolena. Ali pa me sanje skušajo na kaj opozoriti?

Jane, si kaj podobnega že doživela pri sebi ali kje med bližnjimi. To kar pišeš, da si sanjala?
Najprej te moram to vprašati, ker bi bil lahko razlog tudi ta, da podoživljaš nek strah, ki si ga v resnici doživela?

Drugače pa kaj ti v resnici zdravnik predstavlja? Neko avtoriteto? Nekdo od zunaj, ki pomaga?
Mogoče potrebuješ nasvet neke zunanje avtoritete, ki ti bo pomagala?
Levkemija, bolezen krvi. Nekaj je že Rena napisala, mene pa bolj zanima kaj tebi pomeni ta bolezen in kaj ti pomeni kri? Kakšne so tvoje lastne asociacije?
Poznaš v resnici koga, ki je zbolel za to boleznijo?

Toliko za enkrat, bova potem šli naprej

Nihce nima levkemije niti ne poznam koga s to boleznijo. Sej pravim edino pes je zbolel in sva bila oba prepricana da je to zacetek konca. Ful naju je usekal. Ker kljub temu da bomo zdaj to sanirali konec koncev je star 12-13 let in nima prav veliko vec pred sabo. Malo sva imela slabe vesti, da ga ne crkljava, pedenjava dovolj. Tako da se mu zdaj spet vec posvecamo.

Kaj mi pomeni kri? Hm ne vem kri kot druzinska vez. Druzina.

Levkemija pa konec.

[Jane]

Hvala Rena ne nic takega v povezavi s kolenom nimamo. Moz je staknil poskodbo 2 leti nazaj ko je padel v eno jamo in je pac treba operirat. Pes pa nekako prevzema njegove poskodbe - ko je imel moz kilo jo je imel rudi on, sedaj koleno,  da ne govorim o poskodbah prstov ko si je moz enkrat skoraj prste odrezal.

Zdej kaj takega dogaja, nic konkretnega razen da je moz dobil neko ponudbo za posel in ne veva kako naprej. Ker je od tega res zelo odvisno kako bomo ziveli naprej.

Najbrž se tu malo oglaša skrb ja...sploh za otročiče...

Kuža vas ima pa očitno, sploh pa gazdo, zelo zelo rad 

ja res se v faco isto zgledata

[sanjalka]

Jaz sem tudi zelo živo sanjala.    Šla sem na izlet v Malezijo. Na avtobusu je bil tudi moj oče. Prva postojanka je bila, da smo šli do jezera. Bili so 3 avtobusi ljudi. V tem jezerusmo se kopali, imeli fino, skratka vse bp. Pri sebi semimela manjšo torbico, kjer sem imela shranjeno denarnico ter telefon. No, ko smo odhajali z jezera, smo vse skupaj napakirali in šli dalje. Ko smo prišli do tretje postojanke, sem v gostilni opazila, da moje male torbice ni, da je zgolj ena večja in da je v njej telefon, ki je bil prej v manjši torbici, ki je sedaj ni bilo več. Začela sem študirat, kje sem zgubila torbico, ker prejšnji izlet so mi v avtobus napakirali vsi ostali. Prišel je moj oče, mi pomagal, da sva priklicala nekoga tam ob jezeru, mene so pa potem zapeljali tja nazaj do jezera. Pri tem jezeru je bila vodička Slovenka. Prepričala sem jo, da me je odpeljala od jezera, do katerega naj bi bili 3 kilometri. Pa se mi je zdelo, da jih je bilo manj. V škatli s pozabljenimi predmeti seveda moje torbice ni bilo. Meni se je šlo samo za denarnico, ker sem imela notri kartice bančne, potni list ter osebno izkaznico, ker drugače ne bi morala nazaj v Slovenijo. Potem sva s to Slovenko odšli do jezera, pa malo sva namakali noge, nekako se mi je zdelo, kto da me zanalaš noče odpeljati do tiste lokacije jezera, kjer sem izgubila torbico. No, pa sva prišli tja končno, malo sem se že zgubila, na koncu pa se je moja torbica vključno z mojo denarnico pojavila kar od nekje, ker jo je nekdo prinesel nekam. Ne spomnim se točnih podrobnosti. V glavnem zelo žive sanje, res.

Zelo, zelo podobne sanje kot jih je imela že Jane pred časom?
Izguba osebnih dokumentov-izguba identitete? Se iščeš? Veš,da ta Slovenka pozna pot do tvoje identitete (tvojih dokumentov), vendar te noče do tja peljati...
Kaj ti pomeni številka 3-3 jezera, 3 avtobusi, 3km?  In Malezija?
Oče ti v startu pomaga, vendar na pot moraš sama, brez njega..tam prideš do slovenske vodičke? kdo je ta oseba? na kaj te asociira?
malo si se v življenju vmes izgubila, a na koncu se identiteta pojavi kar od nekje??? nekdo jo je prinesel? vendar se ne spomniš kdo?

Ja, me je pritegnila simbolika števila 3. To moram še ugotoviti, kaj pomeni. 

Malezija - pojma nimam. Nikoli nisem bila tam niti nisem premišljevala, da bi šla tja. Pač tujina, eksotika, drugačno življenje, mišljenje. Da bi se iskala. Hm ... Pa mogoče malo na novo postavljam nekatere stvari, da sem pa prav izgubljena, pa ne. Sem na novo začela z delovnim mestom/položajem, bolj sem pričela z opremljanjem stanovanja.
Slovenska vodička? Pojma nimam. Samo govorila je, kako pač je sledila svojim sanjam, ko sva se pogovarjali.

Ne vem, kako se pojavi identiteta, ker resno, nekdo jo je pač prinesel, se mi dozdeva, da zopet moški.  ???

Ja, Malezija, eksotika, tujina, tujci, drugačno razmiščjanje, druga filiozofija, vera...malo poglej kakšna je njihova kultura in kaj tebi predstavlja ta kultura, filozofija, vera?
Rekla, si, da si med prvim in tretjim jezerom izgubila te dokumente (svojo identiteto), mogoče med prvim in tretjim čustvenim odnosom? kdo ti predstavlja 1 čustveni odnos (mogoče družina, prvi fant,ne vem) in potem kdo je tretji čustveni odnos? tukaj si šele ugotovila, da si se izgubila (dokumente) in da moraš nazaj k prvemu jezeru (prvemu odnosu), da boš našla nazaj sebe (dokumente)...
vodička ti je rekla, da je sledila svojim sanjam;) pomembna informacija, a ne? in kje sta že bili? pri prvem jezeru?
nisem mislila, da si sedaj izgubljena, ampak da si se na svoji življenjski poti med prvim in tretjim jezerom nekako izgubila oz. so ti drugi izgubili dokumente, pustila si, da drugi takrat upravljajo s tvojimi dokumenti (tvojo identiteto)...

[sanjalka]

Danes sem imela totalno glupe sanje. Že včeraj sem sanjala, da sem šla k zdravniku, ki mi je povedal da imam neko težko bolezen, ne vem katero, samo vem da sem rekla eh to bo mala malca. Ne dam se.
Danes pa nadaljevanje....so me poslali na preiskave (dostikrat imam sanje, ki se nadaljujejo) in tam mi je zdravnik, ki je bil igralec iz ene nanizanke, kjer je tudi špilal zdravnika reče, da imam levkemijo in da mi da 1-2 leti življenja.
Pomislila sem samo, kako mi bo v tem času uspelu poskrbeti za otroke in jima predati vse napotke za življenje.

Zdaj pa ne vem ali se te sanje nanašajo na to, da je pes dva dni nazaj "zbolel" in sva mislila da je po njem. Ampak se je izkazalo, da potrebuje samo operacijo kolena. Ali pa me sanje skušajo na kaj opozoriti?

Jane, si kaj podobnega že doživela pri sebi ali kje med bližnjimi. To kar pišeš, da si sanjala?
Najprej te moram to vprašati, ker bi bil lahko razlog tudi ta, da podoživljaš nek strah, ki si ga v resnici doživela?

Drugače pa kaj ti v resnici zdravnik predstavlja? Neko avtoriteto? Nekdo od zunaj, ki pomaga?
Mogoče potrebuješ nasvet neke zunanje avtoritete, ki ti bo pomagala?
Levkemija, bolezen krvi. Nekaj je že Rena napisala, mene pa bolj zanima kaj tebi pomeni ta bolezen in kaj ti pomeni kri? Kakšne so tvoje lastne asociacije?
Poznaš v resnici koga, ki je zbolel za to boleznijo?

Toliko za enkrat, bova potem šli naprej

Nihce nima levkemije niti ne poznam koga s to boleznijo. Sej pravim edino pes je zbolel in sva bila oba prepricana da je to zacetek konca. Ful naju je usekal. Ker kljub temu da bomo zdaj to sanirali konec koncev je star 12-13 let in nima prav veliko vec pred sabo. Malo sva imela slabe vesti, da ga ne crkljava, pedenjava dovolj. Tako da se mu zdaj spet vec posvecamo.

Kaj mi pomeni kri? Hm ne vem kri kot druzinska vez. Druzina.

Levkemija pa konec.

hm, zanimivo kri družina in levkemija konec?
te je bilo zadnje čase tega kaj strah? da bi bilo konec družine?
in da si rabila pomoč od neke zunanje avtoritete (zdravnik)?
dal ti je še 1-2 leti, da otroke pripraviš na življenje? otroka sta lahko tudi ti, tvoj notranji otrok? ga moraš (sebe, svojega notranjega otroka) pripraviti na življenje?
ne moreš biti več otrok, ampak je na tebi veliko odgovornosti? treba se je pripraviti, če družine ne bo več, kako boš živela potem?
ne vem tukaj sem začutila bolj strah pred koncem, propadom družine in zavedanje, da ne boš mogla biti več otrok, ampak se moraš pripraviti na real life?

[sasa]

Jaz sem tudi zelo živo sanjala.    Šla sem na izlet v Malezijo. Na avtobusu je bil tudi moj oče. Prva postojanka je bila, da smo šli do jezera. Bili so 3 avtobusi ljudi. V tem jezerusmo se kopali, imeli fino, skratka vse bp. Pri sebi semimela manjšo torbico, kjer sem imela shranjeno denarnico ter telefon. No, ko smo odhajali z jezera, smo vse skupaj napakirali in šli dalje. Ko smo prišli do tretje postojanke, sem v gostilni opazila, da moje male torbice ni, da je zgolj ena večja in da je v njej telefon, ki je bil prej v manjši torbici, ki je sedaj ni bilo več. Začela sem študirat, kje sem zgubila torbico, ker prejšnji izlet so mi v avtobus napakirali vsi ostali. Prišel je moj oče, mi pomagal, da sva priklicala nekoga tam ob jezeru, mene so pa potem zapeljali tja nazaj do jezera. Pri tem jezeru je bila vodička Slovenka. Prepričala sem jo, da me je odpeljala od jezera, do katerega naj bi bili 3 kilometri. Pa se mi je zdelo, da jih je bilo manj. V škatli s pozabljenimi predmeti seveda moje torbice ni bilo. Meni se je šlo samo za denarnico, ker sem imela notri kartice bančne, potni list ter osebno izkaznico, ker drugače ne bi morala nazaj v Slovenijo. Potem sva s to Slovenko odšli do jezera, pa malo sva namakali noge, nekako se mi je zdelo, kto da me zanalaš noče odpeljati do tiste lokacije jezera, kjer sem izgubila torbico. No, pa sva prišli tja končno, malo sem se že zgubila, na koncu pa se je moja torbica vključno z mojo denarnico pojavila kar od nekje, ker jo je nekdo prinesel nekam. Ne spomnim se točnih podrobnosti. V glavnem zelo žive sanje, res.

Zelo, zelo podobne sanje kot jih je imela že Jane pred časom?
Izguba osebnih dokumentov-izguba identitete? Se iščeš? Veš,da ta Slovenka pozna pot do tvoje identitete (tvojih dokumentov), vendar te noče do tja peljati...
Kaj ti pomeni številka 3-3 jezera, 3 avtobusi, 3km?  In Malezija?
Oče ti v startu pomaga, vendar na pot moraš sama, brez njega..tam prideš do slovenske vodičke? kdo je ta oseba? na kaj te asociira?
malo si se v življenju vmes izgubila, a na koncu se identiteta pojavi kar od nekje??? nekdo jo je prinesel? vendar se ne spomniš kdo?

Ja, me je pritegnila simbolika števila 3. To moram še ugotoviti, kaj pomeni. 

Malezija - pojma nimam. Nikoli nisem bila tam niti nisem premišljevala, da bi šla tja. Pač tujina, eksotika, drugačno življenje, mišljenje. Da bi se iskala. Hm ... Pa mogoče malo na novo postavljam nekatere stvari, da sem pa prav izgubljena, pa ne. Sem na novo začela z delovnim mestom/položajem, bolj sem pričela z opremljanjem stanovanja.
Slovenska vodička? Pojma nimam. Samo govorila je, kako pač je sledila svojim sanjam, ko sva se pogovarjali.

Ne vem, kako se pojavi identiteta, ker resno, nekdo jo je pač prinesel, se mi dozdeva, da zopet moški.  ???

Ja, Malezija, eksotika, tujina, tujci, drugačno razmiščjanje, druga filiozofija, vera...malo poglej kakšna je njihova kultura in kaj tebi predstavlja ta kultura, filozofija, vera?
Rekla, si, da si med prvim in tretjim jezerom izgubila te dokumente (svojo identiteto), mogoče med prvim in tretjim čustvenim odnosom? kdo ti predstavlja 1 čustveni odnos (mogoče družina, prvi fant,ne vem) in potem kdo je tretji čustveni odnos? tukaj si šele ugotovila, da si se izgubila (dokumente) in da moraš nazaj k prvemu jezeru (prvemu odnosu), da boš našla nazaj sebe (dokumente)...
vodička ti je rekla, da je sledila svojim sanjam;) pomembna informacija, a ne? in kje sta že bili? pri prvem jezeru?
nisem mislila, da si sedaj izgubljena, ampak da si se na svoji življenjski poti med prvim in tretjim jezerom nekako izgubila oz. so ti drugi izgubili dokumente, pustila si, da drugi takrat upravljajo s tvojimi dokumenti (tvojo identiteto)...

Bom pogledala malce o Maleziji. Kakšno je njihovo razmišljanje itd.

Moram malo razmisliti, kaj naj bi bilo prvo jezero, nekako me morda asociira na otroštvo, mladostniška doba, odrasla doba. Nekje pri tretji postojanki sem ugotovila, da nimam torbice, se pravi identitete. Mogoče je to odrasla doba, Saturnovski povratek ... Ne vem, razmišljam.

Ja, vodička je enostavno rekla, da je sledila svojim sanjam, tako sem dobila občutek, da je res sledila svojem srcu. Lep občutek je bil. Čeprav saj pravim, kot da me potem ona ne bi spustila do prvotnega kraja jezera, kjer sem izgubila torbico. Da pa sem pustila, da so mi drugi nosili torbico ... Ja, včasih je res tako, da sem enostavno pustila, da me odpelje po nekih tirnicah, ki pač morajo bit, ker se tako spodobi, nisem pa sledila svojemu srcu. Verjetno je to tudi glavno sporočilo ...

[Luna]

Meni tudi današnje sanje ne dajo miru. Se spomnim samo delčka, ampak definitvno so pustile globok vtis v meni. Torej, sanjala sem, da sem imela dojenčka, hčerico, ki pa je bila prizadeta. Ne vem točno kaj je bilo, ampak predvsem sem vedela, da bo vedno odvisna od mene, da bom sedaj morala vso skrb samo njej nameniti. Hkrati, pa sem bila vključena v neko društvo oziroma je bilo več mamic, ki so prav tako imele otročke, ki so bili prizadeti in je bila to moja podpora. Nato se spomnim, da sem odšla na sprehod, mislim, da sem se morala izogniti igriščem, kjer so se igrali zdravi otroci, ne vem točno zakaj, in sem odšla na sprehajalo pot, deklica je bila v vozičku. Je bil lep jesenski, sončen dan in sem se usedla na klopco, nato se je pa kar naenkrat zraven mene pojavila moja mama, ki ni razumela kaj je z mojo hčerko (na zunaj je bila čisto običajen, zdrav dojenček), jaz pa sem ji poskušala razložiti, da sedaj je pač takšna situacija, da se je živlejnje zame spremenilo, da ni bilo tako, kot sem načrtovala, ampak da tako pač je.
Nikakor ne morem najti sporočila. Otrok lahko simbolizira mojega notranjega otroka? Se mu premalo posvečam? Ne vem, kako naj najdem povezavo z mamo, imava druače dober odnos, je telo suportivna v vsem kar počnem. Ima katera kakšno idejo glede sporočila?

[sanjalka]

Jaz sem tudi zelo živo sanjala.    Šla sem na izlet v Malezijo. Na avtobusu je bil tudi moj oče. Prva postojanka je bila, da smo šli do jezera. Bili so 3 avtobusi ljudi. V tem jezerusmo se kopali, imeli fino, skratka vse bp. Pri sebi semimela manjšo torbico, kjer sem imela shranjeno denarnico ter telefon. No, ko smo odhajali z jezera, smo vse skupaj napakirali in šli dalje. Ko smo prišli do tretje postojanke, sem v gostilni opazila, da moje male torbice ni, da je zgolj ena večja in da je v njej telefon, ki je bil prej v manjši torbici, ki je sedaj ni bilo več. Začela sem študirat, kje sem zgubila torbico, ker prejšnji izlet so mi v avtobus napakirali vsi ostali. Prišel je moj oče, mi pomagal, da sva priklicala nekoga tam ob jezeru, mene so pa potem zapeljali tja nazaj do jezera. Pri tem jezeru je bila vodička Slovenka. Prepričala sem jo, da me je odpeljala od jezera, do katerega naj bi bili 3 kilometri. Pa se mi je zdelo, da jih je bilo manj. V škatli s pozabljenimi predmeti seveda moje torbice ni bilo. Meni se je šlo samo za denarnico, ker sem imela notri kartice bančne, potni list ter osebno izkaznico, ker drugače ne bi morala nazaj v Slovenijo. Potem sva s to Slovenko odšli do jezera, pa malo sva namakali noge, nekako se mi je zdelo, kto da me zanalaš noče odpeljati do tiste lokacije jezera, kjer sem izgubila torbico. No, pa sva prišli tja končno, malo sem se že zgubila, na koncu pa se je moja torbica vključno z mojo denarnico pojavila kar od nekje, ker jo je nekdo prinesel nekam. Ne spomnim se točnih podrobnosti. V glavnem zelo žive sanje, res.

Zelo, zelo podobne sanje kot jih je imela že Jane pred časom?
Izguba osebnih dokumentov-izguba identitete? Se iščeš? Veš,da ta Slovenka pozna pot do tvoje identitete (tvojih dokumentov), vendar te noče do tja peljati...
Kaj ti pomeni številka 3-3 jezera, 3 avtobusi, 3km?  In Malezija?
Oče ti v startu pomaga, vendar na pot moraš sama, brez njega..tam prideš do slovenske vodičke? kdo je ta oseba? na kaj te asociira?
malo si se v življenju vmes izgubila, a na koncu se identiteta pojavi kar od nekje??? nekdo jo je prinesel? vendar se ne spomniš kdo?

Ja, me je pritegnila simbolika števila 3. To moram še ugotoviti, kaj pomeni. 

Malezija - pojma nimam. Nikoli nisem bila tam niti nisem premišljevala, da bi šla tja. Pač tujina, eksotika, drugačno življenje, mišljenje. Da bi se iskala. Hm ... Pa mogoče malo na novo postavljam nekatere stvari, da sem pa prav izgubljena, pa ne. Sem na novo začela z delovnim mestom/položajem, bolj sem pričela z opremljanjem stanovanja.
Slovenska vodička? Pojma nimam. Samo govorila je, kako pač je sledila svojim sanjam, ko sva se pogovarjali.

Ne vem, kako se pojavi identiteta, ker resno, nekdo jo je pač prinesel, se mi dozdeva, da zopet moški.  ???

Ja, Malezija, eksotika, tujina, tujci, drugačno razmiščjanje, druga filiozofija, vera...malo poglej kakšna je njihova kultura in kaj tebi predstavlja ta kultura, filozofija, vera?
Rekla, si, da si med prvim in tretjim jezerom izgubila te dokumente (svojo identiteto), mogoče med prvim in tretjim čustvenim odnosom? kdo ti predstavlja 1 čustveni odnos (mogoče družina, prvi fant,ne vem) in potem kdo je tretji čustveni odnos? tukaj si šele ugotovila, da si se izgubila (dokumente) in da moraš nazaj k prvemu jezeru (prvemu odnosu), da boš našla nazaj sebe (dokumente)...
vodička ti je rekla, da je sledila svojim sanjam;) pomembna informacija, a ne? in kje sta že bili? pri prvem jezeru?
nisem mislila, da si sedaj izgubljena, ampak da si se na svoji življenjski poti med prvim in tretjim jezerom nekako izgubila oz. so ti drugi izgubili dokumente, pustila si, da drugi takrat upravljajo s tvojimi dokumenti (tvojo identiteto)...

Bom pogledala malce o Maleziji. Kakšno je njihovo razmišljanje itd.

Moram malo razmisliti, kaj naj bi bilo prvo jezero, nekako me morda asociira na otroštvo, mladostniška doba, odrasla doba. Nekje pri tretji postojanki sem ugotovila, da nimam torbice, se pravi identitete. Mogoče je to odrasla doba, Saturnovski povratek ... Ne vem, razmišljam.

Ja, vodička je enostavno rekla, da je sledila svojim sanjam, tako sem dobila občutek, da je res sledila svojem srcu. Lep občutek je bil. Čeprav saj pravim, kot da me potem ona ne bi spustila do prvotnega kraja jezera, kjer sem izgubila torbico. Da pa sem pustila, da so mi drugi nosili torbico ... Ja, včasih je res tako, da sem enostavno pustila, da me odpelje po nekih tirnicah, ki pač morajo bit, ker se tako spodobi, nisem pa sledila svojemu srcu. Verjetno je to tudi glavno sporočilo ...

Ja, verjetno, bo bolj treba paziti na torbico
Odgovore pa najdeš, ko se vrneš k prvemu jezeru, se pravi povratek nazaj v otroštvo, da se sestaviš na novo
Lahko si ta vodička tudi ti sama, se pravi, si že takrat vedela, da je treba slediti svojim sanjam, zakaj h.... si nisi pustila, da bi šla do kraja, kjer je torbica.
Kot bi del tebe že takrat vedel, kdo si in kaj je tvoja pot, pa ni hotel sodelovati? In tudi nisi sama našla te torbice, ampak ti jo nekdo prinese, nek moški...
Kot si že napisala, bo treba so-delovati tudi z moško energijo, tvoj ženski del sicer vse ve in govori celo tvoj jezik, ampak ne pokaže poti...zato je potreben moški del-animus, ta kaže pot in najde rešitev
Mislim, da ti gre zelo dobro in da poznaš že vse odgovore, ki jih trenutno rabiš

[sanjalka]

Meni tudi današnje sanje ne dajo miru. Se spomnim samo delčka, ampak definitvno so pustile globok vtis v meni. Torej, sanjala sem, da sem imela dojenčka, hčerico, ki pa je bila prizadeta. Ne vem točno kaj je bilo, ampak predvsem sem vedela, da bo vedno odvisna od mene, da bom sedaj morala vso skrb samo njej nameniti. Hkrati, pa sem bila vključena v neko društvo oziroma je bilo več mamic, ki so prav tako imele otročke, ki so bili prizadeti in je bila to moja podpora. Nato se spomnim, da sem odšla na sprehod, mislim, da sem se morala izogniti igriščem, kjer so se igrali zdravi otroci, ne vem točno zakaj, in sem odšla na sprehajalo pot, deklica je bila v vozičku. Je bil lep jesenski, sončen dan in sem se usedla na klopco, nato se je pa kar naenkrat zraven mene pojavila moja mama, ki ni razumela kaj je z mojo hčerko (na zunaj je bila čisto običajen, zdrav dojenček), jaz pa sem ji poskušala razložiti, da sedaj je pač takšna situacija, da se je živlejnje zame spremenilo, da ni bilo tako, kot sem načrtovala, ampak da tako pač je.
Nikakor ne morem najti sporočila. Otrok lahko simbolizira mojega notranjega otroka? Se mu premalo posvečam? Ne vem, kako naj najdem povezavo z mamo, imava druače dober odnos, je telo suportivna v vsem kar počnem. Ima katera kakšno idejo glede sporočila?

Ja, tvoj notranji otrok, je ranjen? TI sanje sporočajo, da boš morala celo življenje skrbeti za tega notranjega otroka?
In društvo, kjer so bile še druge mamice s prizadetimi otroki? Imaš več takšnih oseb okrog sesbe, ki imajo ranjenega notranjega otroka?
Navzven zgleda ta otrok čisto ok, zdrav dojenček, v resnici pa je ranjen, prizadet...In mama, ona ne vidi, da si ranjena, da si bila prizadeta kot otrok, ne moreš ji razložiti, da nisi tako srečna kot si pričakovala, da boš, ampak takšno je pač življenje in tako sedaj pač je....kot bi se vdala v usodo, da bo ta otrok vedno ranjen, da si to na nekem nivoju sprejela...
zanimivo je, da si se izognila igrišču, kjer so bili zdravi otroci? se spomniš vsaj občutkov ob tem?

hm, še tole vprašanje, koliko je bil dojenček, (deklica v sanjah), star?

[Luna]

Hvala sanjalka.
Dojenčica je bila novorojenček. Sem se sedaj spomnila, da sem bila presenečena, da se je pojavila pri meni, ni bilo nobene nosečnosti, samo otroček se je pojavil. Ne spomnim se nobenih občutkov, ki so povezani z igriščem, ampak mislim, da je bilo bolj  smislu, kot da ne smem tja, da nisem tam dobrodošla. Na sprehajalni poti, pa je bil super mir, spokojnost, pozitivni občutki. Celotne sanje niso imele negativnega filinga, če že kaj, bolj občutek zmedenosti - kot naprimer to, da sem imela otročka in tudi to, da mama ni nikakor razumela - ker ponavadi razume takšne stvari, da naprimer na zunaj se ne vidi in da je lahko notranjost cela druga zodba.
Res je, da sem imela v otroštvu težko preizkušnjo, ki je zagotovo vplivala name, ampak nekako imam občutek da sem to predelala, vsaj večji del in sem pomirjena s tem. Tudi mama je bila ob tem z menoj, tako da ne bi rekla, da me ne bi razumela ali da bi zanikala ta del. Razmišljam sedaj o ljudeh, posebno o tistih, ki so mi blizu, pa morda res lahko potegnem to sporočilo, da ima marsikdo prizadetega notranjega otroka. Besede tako pač je, res delujejo kot neka vdanost v usodo, ampak mislim, da sem jaz bolj to dojela, da sedaj je to moje poslanstvo in da sem zadovoljna, da sem imela druge plane v življenju, ampak da se ti spreminjajo. Bom pa definitivno pod drobnogled vzela mojega notranjega otroka, bolj ko premišljujem, bolj se mi zdi, da sem ga zanemrajala zadnje čase. Hvala za tale vpogled sanjalka!

[sasa]

Jaz sem tudi zelo živo sanjala.    Šla sem na izlet v Malezijo. Na avtobusu je bil tudi moj oče. Prva postojanka je bila, da smo šli do jezera. Bili so 3 avtobusi ljudi. V tem jezerusmo se kopali, imeli fino, skratka vse bp. Pri sebi semimela manjšo torbico, kjer sem imela shranjeno denarnico ter telefon. No, ko smo odhajali z jezera, smo vse skupaj napakirali in šli dalje. Ko smo prišli do tretje postojanke, sem v gostilni opazila, da moje male torbice ni, da je zgolj ena večja in da je v njej telefon, ki je bil prej v manjši torbici, ki je sedaj ni bilo več. Začela sem študirat, kje sem zgubila torbico, ker prejšnji izlet so mi v avtobus napakirali vsi ostali. Prišel je moj oče, mi pomagal, da sva priklicala nekoga tam ob jezeru, mene so pa potem zapeljali tja nazaj do jezera. Pri tem jezeru je bila vodička Slovenka. Prepričala sem jo, da me je odpeljala od jezera, do katerega naj bi bili 3 kilometri. Pa se mi je zdelo, da jih je bilo manj. V škatli s pozabljenimi predmeti seveda moje torbice ni bilo. Meni se je šlo samo za denarnico, ker sem imela notri kartice bančne, potni list ter osebno izkaznico, ker drugače ne bi morala nazaj v Slovenijo. Potem sva s to Slovenko odšli do jezera, pa malo sva namakali noge, nekako se mi je zdelo, kto da me zanalaš noče odpeljati do tiste lokacije jezera, kjer sem izgubila torbico. No, pa sva prišli tja končno, malo sem se že zgubila, na koncu pa se je moja torbica vključno z mojo denarnico pojavila kar od nekje, ker jo je nekdo prinesel nekam. Ne spomnim se točnih podrobnosti. V glavnem zelo žive sanje, res.

Zelo, zelo podobne sanje kot jih je imela že Jane pred časom?
Izguba osebnih dokumentov-izguba identitete? Se iščeš? Veš,da ta Slovenka pozna pot do tvoje identitete (tvojih dokumentov), vendar te noče do tja peljati...
Kaj ti pomeni številka 3-3 jezera, 3 avtobusi, 3km?  In Malezija?
Oče ti v startu pomaga, vendar na pot moraš sama, brez njega..tam prideš do slovenske vodičke? kdo je ta oseba? na kaj te asociira?
malo si se v življenju vmes izgubila, a na koncu se identiteta pojavi kar od nekje??? nekdo jo je prinesel? vendar se ne spomniš kdo?

Ja, me je pritegnila simbolika števila 3. To moram še ugotoviti, kaj pomeni. 

Malezija - pojma nimam. Nikoli nisem bila tam niti nisem premišljevala, da bi šla tja. Pač tujina, eksotika, drugačno življenje, mišljenje. Da bi se iskala. Hm ... Pa mogoče malo na novo postavljam nekatere stvari, da sem pa prav izgubljena, pa ne. Sem na novo začela z delovnim mestom/položajem, bolj sem pričela z opremljanjem stanovanja.
Slovenska vodička? Pojma nimam. Samo govorila je, kako pač je sledila svojim sanjam, ko sva se pogovarjali.

Ne vem, kako se pojavi identiteta, ker resno, nekdo jo je pač prinesel, se mi dozdeva, da zopet moški.  ???

Ja, Malezija, eksotika, tujina, tujci, drugačno razmiščjanje, druga filiozofija, vera...malo poglej kakšna je njihova kultura in kaj tebi predstavlja ta kultura, filozofija, vera?
Rekla, si, da si med prvim in tretjim jezerom izgubila te dokumente (svojo identiteto), mogoče med prvim in tretjim čustvenim odnosom? kdo ti predstavlja 1 čustveni odnos (mogoče družina, prvi fant,ne vem) in potem kdo je tretji čustveni odnos? tukaj si šele ugotovila, da si se izgubila (dokumente) in da moraš nazaj k prvemu jezeru (prvemu odnosu), da boš našla nazaj sebe (dokumente)...
vodička ti je rekla, da je sledila svojim sanjam;) pomembna informacija, a ne? in kje sta že bili? pri prvem jezeru?
nisem mislila, da si sedaj izgubljena, ampak da si se na svoji življenjski poti med prvim in tretjim jezerom nekako izgubila oz. so ti drugi izgubili dokumente, pustila si, da drugi takrat upravljajo s tvojimi dokumenti (tvojo identiteto)...

Bom pogledala malce o Maleziji. Kakšno je njihovo razmišljanje itd.

Moram malo razmisliti, kaj naj bi bilo prvo jezero, nekako me morda asociira na otroštvo, mladostniška doba, odrasla doba. Nekje pri tretji postojanki sem ugotovila, da nimam torbice, se pravi identitete. Mogoče je to odrasla doba, Saturnovski povratek ... Ne vem, razmišljam.

Ja, vodička je enostavno rekla, da je sledila svojim sanjam, tako sem dobila občutek, da je res sledila svojem srcu. Lep občutek je bil. Čeprav saj pravim, kot da me potem ona ne bi spustila do prvotnega kraja jezera, kjer sem izgubila torbico. Da pa sem pustila, da so mi drugi nosili torbico ... Ja, včasih je res tako, da sem enostavno pustila, da me odpelje po nekih tirnicah, ki pač morajo bit, ker se tako spodobi, nisem pa sledila svojemu srcu. Verjetno je to tudi glavno sporočilo ...

Ja, verjetno, bo bolj treba paziti na torbico
Odgovore pa najdeš, ko se vrneš k prvemu jezeru, se pravi povratek nazaj v otroštvo, da se sestaviš na novo
Lahko si ta vodička tudi ti sama, se pravi, si že takrat vedela, da je treba slediti svojim sanjam, zakaj h.... si nisi pustila, da bi šla do kraja, kjer je torbica.
Kot bi del tebe že takrat vedel, kdo si in kaj je tvoja pot, pa ni hotel sodelovati? In tudi nisi sama našla te torbice, ampak ti jo nekdo prinese, nek moški...
Kot si že napisala, bo treba so-delovati tudi z moško energijo, tvoj ženski del sicer vse ve in govori celo tvoj jezik, ampak ne pokaže poti...zato je potreben moški del-animus, ta kaže pot in najde rešitev
Mislim, da ti gre zelo dobro in da poznaš že vse odgovore, ki jih trenutno rabiš

Ja, nekako se mi dozdeva, kaj je potrebno naredit. 

Hvala ti.

 

[Rena]

Hvala sanjalka.
Dojenčica je bila novorojenček. Sem se sedaj spomnila, da sem bila presenečena, da se je pojavila pri meni, ni bilo nobene nosečnosti, samo otroček se je pojavil. Ne spomnim se nobenih občutkov, ki so povezani z igriščem, ampak mislim, da je bilo bolj  smislu, kot da ne smem tja, da nisem tam dobrodošla. Na sprehajalni poti, pa je bil super mir, spokojnost, pozitivni občutki. Celotne sanje niso imele negativnega filinga, če že kaj, bolj občutek zmedenosti - kot naprimer to, da sem imela otročka in tudi to, da mama ni nikakor razumela - ker ponavadi razume takšne stvari, da naprimer na zunaj se ne vidi in da je lahko notranjost cela druga zodba.
Res je, da sem imela v otroštvu težko preizkušnjo, ki je zagotovo vplivala name, ampak nekako imam občutek da sem to predelala, vsaj večji del in sem pomirjena s tem. Tudi mama je bila ob tem z menoj, tako da ne bi rekla, da me ne bi razumela ali da bi zanikala ta del. Razmišljam sedaj o ljudeh, posebno o tistih, ki so mi blizu, pa morda res lahko potegnem to sporočilo, da ima marsikdo prizadetega notranjega otroka. Besede tako pač je, res delujejo kot neka vdanost v usodo, ampak mislim, da sem jaz bolj to dojela, da sedaj je to moje poslanstvo in da sem zadovoljna, da sem imela druge plane v življenju, ampak da se ti spreminjajo. Bom pa definitivno pod drobnogled vzela mojega notranjega otroka, bolj ko premišljujem, bolj se mi zdi, da sem ga zanemrajala zadnje čase. Hvala za tale vpogled sanjalka!

Kaj pa če ne gre toliko za preteklost, kot za prihodnost? Za tok življenja vnaprej, za tvoje poglede na življenje in sprijaznjenje s tem, da je drugačno, kot si načrtovala.  Zrelost in modrost ti pravita, da je tudi to ok. Izogniti si se morala igrišču z zdravimi otroki... Le zakaj? Tudi tvoja dojenčica je na videz zgledala zdrava. Razlika je torej v notranjosti. Kot da tam, kjer so zdravi otroci, a verjetno brez izkušenj notranjih sprememb, ne pašeš zraven. Ker si drugačna in hodiš po svoji poti, na sprehajalni poti, kjer čutiš mir, spokojnost, pozitivo. Se dogaja proces osvobajanja? Od tvoje preteklosti in "prednice" do tvoje prihodnosti - notranjega otroka, ki je drugačen od drugih, a je to čisto ok in prav. 

[Luna]

Hvala sanjalka.
Dojenčica je bila novorojenček. Sem se sedaj spomnila, da sem bila presenečena, da se je pojavila pri meni, ni bilo nobene nosečnosti, samo otroček se je pojavil. Ne spomnim se nobenih občutkov, ki so povezani z igriščem, ampak mislim, da je bilo bolj  smislu, kot da ne smem tja, da nisem tam dobrodošla. Na sprehajalni poti, pa je bil super mir, spokojnost, pozitivni občutki. Celotne sanje niso imele negativnega filinga, če že kaj, bolj občutek zmedenosti - kot naprimer to, da sem imela otročka in tudi to, da mama ni nikakor razumela - ker ponavadi razume takšne stvari, da naprimer na zunaj se ne vidi in da je lahko notranjost cela druga zodba.
Res je, da sem imela v otroštvu težko preizkušnjo, ki je zagotovo vplivala name, ampak nekako imam občutek da sem to predelala, vsaj večji del in sem pomirjena s tem. Tudi mama je bila ob tem z menoj, tako da ne bi rekla, da me ne bi razumela ali da bi zanikala ta del. Razmišljam sedaj o ljudeh, posebno o tistih, ki so mi blizu, pa morda res lahko potegnem to sporočilo, da ima marsikdo prizadetega notranjega otroka. Besede tako pač je, res delujejo kot neka vdanost v usodo, ampak mislim, da sem jaz bolj to dojela, da sedaj je to moje poslanstvo in da sem zadovoljna, da sem imela druge plane v življenju, ampak da se ti spreminjajo. Bom pa definitivno pod drobnogled vzela mojega notranjega otroka, bolj ko premišljujem, bolj se mi zdi, da sem ga zanemrajala zadnje čase. Hvala za tale vpogled sanjalka!

Kaj pa če ne gre toliko za preteklost, kot za prihodnost? Za tok življenja vnaprej, za tvoje poglede na življenje in sprijaznjenje s tem, da je drugačno, kot si načrtovala.  Zrelost in modrost ti pravita, da je tudi to ok. Izogniti si se morala igrišču z zdravimi otroki... Le zakaj? Tudi tvoja dojenčica je na videz zgledala zdrava. Razlika je torej v notranjosti. Kot da tam, kjer so zdravi otroci, a verjetno brez izkušenj notranjih sprememb, ne pašeš zraven. Ker si drugačna in hodiš po svoji poti, na sprehajalni poti, kjer čutiš mir, spokojnost, pozitivo. Se dogaja proces osvobajanja? Od tvoje preteklosti in "prednice" do tvoje prihodnosti - notranjega otroka, ki je drugačen od drugih, a je to čisto ok in prav. 

Rena, ko sem tole prebrala se mi je pa v hipu vse poklopilo, uau, HVALA! Dejansko sem v zadnjem času veliko o tem razmišljala, kako sem na nek način drugačna, kot velika večina mojega vsakodnevnega socialnega kroga - šola in delo. In pred leti, bi na vsak način želela biti njim enaka in bi se silila v skupne aktivnosti, vendar brez notranjga zadovoljstva. Sedaj pa mirno to sprejemam, da sem drugačna, da z njimi v redu komuniciram, so mi čisto ok, ampak enostavno niso del mojega osebnega življenja in sem hvaležna, da imam krog ljudi, ki jim popolnoma zaupam, sem z njimi mirna in predvsem se počutim dobro in sem iskrena sama s seboj, torej sem lahko pristna. In mi to zadostuje in me napolnjuje. Tako da bo res držalo, proces osvobajanja se dogaja

[Rena]

Super Luna, me veseli 

[sanjalka]

Rencica super analiza
Luna vesela zate, da se premikas naprej in osvobajas

[Rena]

Rencica super analiza
Luna vesela zate, da se premikas naprej in osvobajas

Sanjalči  S tvojim sodelovanjem...