Razlaga sanj za redne člane foruma 14. del

[Vesta]

Doma imam LaBergovo Lucid Dreaming:  A Concise Guide to Awakening in Your Dreams and in Your Life, fina. Seveda gre samo do nekih mej, začetništva, čez ima pa velik disklejmer: Testirana je vaša odgovornost. V primeru objestnosti in napačne uporabe lahko hitro postanete žrtev lastnih sanj, zato dobro premislite, kaj počnete. 

Ko sem bila majhna, recimo, sem nekaj časa ves čas sanjala padce iz stolpov cerkva ali rušenje cerkva, pri čemer sem skočila jaz ali sestra. Takrat sem tudi dobila močno fobijo, ki pa sem se jo z leti sicer naučila obvladati, ampak prej me nisi pripravil, da bi vstopila ali bila sploh zraven, sem se drla in jokala kot jesihar. Tudi danes imam neko nervozo biti v cerkvi, ampak niti slučajno tako hudo. Je pa čudno paralelno, vsaj meni se zdi, da se bojim bogomolk in v primeru, da kako vidim, kar otrpnem od groze.

Ne vem, preroške ... če bi gledala simbolizme, mogoče ja.

[Rena]

Super. Sem vtipkala Laberge na net in našla pdf varianto. Je to enako temu, kar imaš? Enako dolgo?

http://web.arizona.edu/~vas/478/luciddreaming.pdf

To, da padaš s cerkve (ali sestra) me asociira na karto Tower. https://www.biddytarot.com/tarot-card-meanings/major-arcana/tower/ Preberi si razlago in premisli, če se kako povezuje s tvojim življenjem.

Tanka je meja med zavestjo in podzavestjo. In pri vstopanju v sanje na bolj zaveden, namenski način, verjetno vstopamo globje v podzavest. Mogoče celo vstopamo na področje astralnih projekcij. Tudi pri sanjah se dvigamo na astralni nivo. Vstop v astral je še kar riskanten. Lahko vstopamo v eterično telo zemlje, nižjih ali višjih astralnih svetov. Kot piše Herman Hesse v Stepnem volku: Vstop samo za nore. Tu svetujem res veliko previdnost in počasno napredovanje. Da ne govorim o tem, da smo takrat odprti in še kakšne entitete lahko zabašemo.

[Rena]

In strah pred cerkvijo... Hmmm... Spet, lahko dogodki iz prejšnjih življenj. Že tvoj nick  Morda si pa v katerem prejšnjih življenj bila svečenica ali maginja. Po drugi strani pa, mogoče si se v najzgodnejšem otroštvu v cerkvi nečesa močno prestrašila. Kot rečeno, o strahu pred psi, na primer. Otrok se ga ful boji in razmišljamo, da ga je pes pogrizel v prejšnjih življenjih. V resnici pa je mičken otrok morda šel proti psu, brez strahu, ga želel pobožat, mama pa iz sebe vrgla en skrajno prestrašen krik strahu, naj pazi, da ga "zverina ne bo zgrizla"... Pa se je ustvarila fobija.

[Rena]

Aja, sem si shranila Lucid dreaming in vidim, da piše Poglavje 8. Bom poiskala, če je še kaj na netu.

[sasa]

Jaz sem danes sanjala ... Čudno. Z možem, njegovo sestro in njenim možem smo šli na Dunaj. V živo se spomnim Dunaja, govorili smo nemško, malo smo se šli turista, nakar smo šli v šoping. Moj mož je prišel pred stojalo Hugo Boss, tam našel suknjiče in si enega nadesl. Bil je tak siv z vzorci vmes. Oblekel ga je, bil  mu je kot ulit, edino pogovarjala sva se, če bi morda vzel svetlejšega. Pa je prišel en prodajalec, pa začel me spraševati, koliko je star moj mož. Sem dejala 28. Je rekel, da je ta suknjič preveč za mojega moža, da je še premlad. Kakorkoli, moj mož ga je še vseeno vzel, sem še rekla, a nisi nič pogledal za ceno.

Potem sva še malo hodila naokoli, ko so nama celo začeli zapirati trgovino. Zato sva se odpravila proti blagajni. Na blagajno sva dala še par drugih stvari in pričela vsak svojo denarnico vleči ven. Tisti njegov suknjič je bil nekaj čez 100 evrov. Jaz sem na vsak način hotela plačati in sem pričela iskati mojo bančno kartico, pa sem ugotovila, da imam drugo denarnico, kjer je vse pomešano in kjer nič ne najdem! Mi je mož zgleda zamenjal mojo denarnico in prestavljal vse kartice! Na koncu pa je bil končni račun 1800€ in je mož rekel, toliko denarja pa nimam s seboj, pa sem rekla, bom jaz plačala. Končno najdem bančno kartico, plačam in grem proti avtu. Šele pri avtu pogeldam na račun in vidim, da so nama računalni sedežno! Cena 1300€. Grem nazaj, ker se je prodajalec zmotil. Mož mi je spotoma še navrgel, zakaj pa nisi prej vprašala, zakaj je tak račun, sedaj denarja ne boš dobila nazaj. Grem do blagajne, rečem, ali mi lahko vrnete denar, prosim, pa je prodajalec najprej hotel mi prodati tisto sedežno, da naj jo vzamem, da je lepa bela, sem rekla NE, je ne želim. Pa potem je hotel dobropis mi izdati. PA ne vem kaj še vse. Pa sem vztrajala, ne, želim denar. No, je potem klical šefa (pogovarjala sta se vse slovensko, ker je bil lastnik trgovine na Dunaju Slovenec). Po nekaj minutah, ko so mene zunaj že vsi čakali, so pa končno mi odobrili, da mi bodo vrnili denar na bančni račun.

No, potem me je pa mož zbudil in je bilo sanj konec. 

[Maja]

In je imel oblečen suknjič iz sanj in te je zbudil, ker so dostavili sedežno, hohoho!

[Manja]

Uvaaau, jaz se nikoli ne spomnim tolikšnega dela sanj in še tako podrobno! MOgla sem to napisat, ker se mi zdi fascinantno!

[sasa]

In je imel oblečen suknjič iz sanj in te je zbudil, ker so dostavili sedežno, hohoho!

Sedežno so nama dostavili že kar nekaj časa nazaj.  Mož je bil samo v gatah, ko me je zbudil. 

[Rena]

Jaz sem danes sanjala ... Čudno. Z možem, njegovo sestro in njenim možem smo šli na Dunaj. V živo se spomnim Dunaja, govorili smo nemško, malo smo se šli turista, nakar smo šli v šoping. Moj mož je prišel pred stojalo Hugo Boss, tam našel suknjiče in si enega nadesl. Bil je tak siv z vzorci vmes. Oblekel ga je, bil  mu je kot ulit, edino pogovarjala sva se, če bi morda vzel svetlejšega. Pa je prišel en prodajalec, pa začel me spraševati, koliko je star moj mož. Sem dejala 28. Je rekel, da je ta suknjič preveč za mojega moža, da je še premlad. Kakorkoli, moj mož ga je še vseeno vzel, sem še rekla, a nisi nič pogledal za ceno.

Potem sva še malo hodila naokoli, ko so nama celo začeli zapirati trgovino. Zato sva se odpravila proti blagajni. Na blagajno sva dala še par drugih stvari in pričela vsak svojo denarnico vleči ven. Tisti njegov suknjič je bil nekaj čez 100 evrov. Jaz sem na vsak način hotela plačati in sem pričela iskati mojo bančno kartico, pa sem ugotovila, da imam drugo denarnico, kjer je vse pomešano in kjer nič ne najdem! Mi je mož zgleda zamenjal mojo denarnico in prestavljal vse kartice! Na koncu pa je bil končni račun 1800€ in je mož rekel, toliko denarja pa nimam s seboj, pa sem rekla, bom jaz plačala. Končno najdem bančno kartico, plačam in grem proti avtu. Šele pri avtu pogeldam na račun in vidim, da so nama računalni sedežno! Cena 1300€. Grem nazaj, ker se je prodajalec zmotil. Mož mi je spotoma še navrgel, zakaj pa nisi prej vprašala, zakaj je tak račun, sedaj denarja ne boš dobila nazaj. Grem do blagajne, rečem, ali mi lahko vrnete denar, prosim, pa je prodajalec najprej hotel mi prodati tisto sedežno, da naj jo vzamem, da je lepa bela, sem rekla NE, je ne želim. Pa potem je hotel dobropis mi izdati. PA ne vem kaj še vse. Pa sem vztrajala, ne, želim denar. No, je potem klical šefa (pogovarjala sta se vse slovensko, ker je bil lastnik trgovine na Dunaju Slovenec). Po nekaj minutah, ko so mene zunaj že vsi čakali, so pa končno mi odobrili, da mi bodo vrnili denar na bančni račun.

No, potem me je pa mož zbudil in je bilo sanj konec. 

Zanimive sanje, precej podobne realnosti, ne kot včasih, ko sanjamo odštekane sanje. Situacija med tabo in možem deluje malo zmedeno. Denarnico je on zamenjal in premestil tvoje kartice, plačat si hotela ti, a nisi našla kartice, nato on, na koncu si itak plačala ti... Cene: 100 eur, 1.800 eur, 1.300 eur... Brez ugovora na 1.800 eur, šele nato pogled na račun??? Kaj povzroči takšno zmedenost? Ima tu zraven kaj samozavest, koncentracija? Je zmeda, če se z možem zanašata en na drugega?

Če se osredotočiva na pojme: trgovina, suknjič, denarnica, kartice... Suknjič zame simbolizira zunanjo formo, nek položaj v družbi, zatem je tu odločanje, ali je situacija že zrela. Pri 28 letih? Že dovolj dozorel za to?  Ali se še lovi in se še ni ufural(a) v nove vode. Tu je zmeda okoli kartic (kdo je nosilec česa) in neopredeljen položaj glede vrednosti.

Sedežna: se vsesti ali ne? Kakšen nov položaj? Denar si zrihtala nazaj sama. Kakšen je tvoj odnos oz. pozicija v družini in izven, zlasti, ko gre za uvajanje novega (trgovina)? Je tvoja vloga aktivna - na katerih področjih in pasivna - na katerih področjih? Kaj si želiš, da bi storil drug, pa narediš sama? In obratno, kaj želiš narediti sama, pa naredi drug? Vsi so te čakali. Kako se počutiš, ko te čakajo? Pritisk, ali pač, naj počakajo, da narediš, ko narediš. Vse te priprave, da se bi na koncu odpeljali z avtom - odpeljali v life 

[sasa]

Jaz sem danes sanjala ... Čudno. Z možem, njegovo sestro in njenim možem smo šli na Dunaj. V živo se spomnim Dunaja, govorili smo nemško, malo smo se šli turista, nakar smo šli v šoping. Moj mož je prišel pred stojalo Hugo Boss, tam našel suknjiče in si enega nadesl. Bil je tak siv z vzorci vmes. Oblekel ga je, bil  mu je kot ulit, edino pogovarjala sva se, če bi morda vzel svetlejšega. Pa je prišel en prodajalec, pa začel me spraševati, koliko je star moj mož. Sem dejala 28. Je rekel, da je ta suknjič preveč za mojega moža, da je še premlad. Kakorkoli, moj mož ga je še vseeno vzel, sem še rekla, a nisi nič pogledal za ceno.

Potem sva še malo hodila naokoli, ko so nama celo začeli zapirati trgovino. Zato sva se odpravila proti blagajni. Na blagajno sva dala še par drugih stvari in pričela vsak svojo denarnico vleči ven. Tisti njegov suknjič je bil nekaj čez 100 evrov. Jaz sem na vsak način hotela plačati in sem pričela iskati mojo bančno kartico, pa sem ugotovila, da imam drugo denarnico, kjer je vse pomešano in kjer nič ne najdem! Mi je mož zgleda zamenjal mojo denarnico in prestavljal vse kartice! Na koncu pa je bil končni račun 1800€ in je mož rekel, toliko denarja pa nimam s seboj, pa sem rekla, bom jaz plačala. Končno najdem bančno kartico, plačam in grem proti avtu. Šele pri avtu pogeldam na račun in vidim, da so nama računalni sedežno! Cena 1300€. Grem nazaj, ker se je prodajalec zmotil. Mož mi je spotoma še navrgel, zakaj pa nisi prej vprašala, zakaj je tak račun, sedaj denarja ne boš dobila nazaj. Grem do blagajne, rečem, ali mi lahko vrnete denar, prosim, pa je prodajalec najprej hotel mi prodati tisto sedežno, da naj jo vzamem, da je lepa bela, sem rekla NE, je ne želim. Pa potem je hotel dobropis mi izdati. PA ne vem kaj še vse. Pa sem vztrajala, ne, želim denar. No, je potem klical šefa (pogovarjala sta se vse slovensko, ker je bil lastnik trgovine na Dunaju Slovenec). Po nekaj minutah, ko so mene zunaj že vsi čakali, so pa končno mi odobrili, da mi bodo vrnili denar na bančni račun.

No, potem me je pa mož zbudil in je bilo sanj konec. 

Zanimive sanje, precej podobne realnosti, ne kot včasih, ko sanjamo odštekane sanje. Situacija med tabo in možem deluje malo zmedeno. Denarnico je on zamenjal in premestil tvoje kartice, plačat si hotela ti, a nisi našla kartice, nato on, na koncu si itak plačala ti... Cene: 100 eur, 1.800 eur, 1.300 eur... Brez ugovora na 1.800 eur, šele nato pogled na račun??? Kaj povzroči takšno zmedenost? Ima tu zraven kaj samozavest, koncentracija? Je zmeda, če se z možem zanašata en na drugega?

Če se osredotočiva na pojme: trgovina, suknjič, denarnica, kartice... Suknjič zame simbolizira zunanjo formo, nek položaj v družbi, zatem je tu odločanje, ali je situacija že zrela. Pri 28 letih? Že dovolj dozorel za to?  Ali se še lovi in se še ni ufural(a) v nove vode. Tu je zmeda okoli kartic (kdo je nosilec česa) in neopredeljen položaj glede vrednosti.

Sedežna: se vsesti ali ne? Kakšen nov položaj? Denar si zrihtala nazaj sama. Kakšen je tvoj odnos oz. pozicija v družini in izven, zlasti, ko gre za uvajanje novega (trgovina)? Je tvoja vloga aktivna - na katerih področjih in pasivna - na katerih področjih? Kaj si želiš, da bi storil drug, pa narediš sama? In obratno, kaj želiš narediti sama, pa naredi drug? Vsi so te čakali. Kako se počutiš, ko te čakajo? Pritisk, ali pač, naj počakajo, da narediš, ko narediš. Vse te priprave, da se bi na koncu odpeljali z avtom - odpeljali v life 

Jaz in moj mož.    Včasih res delujeva zelo zmedeno. Kot da se čiiisto drugače razumeva ali kot da govoriva popolnoma različna jezika.    Pa tudi ... Verjetno si moj mož šele sedaj izoblikuje nek nov položaj. Zame 28 let pomeni predvsem, ko Saturn prične svoj povratek. To je pot v odraslost. Če gledam z vidika, da si je mož sam izbral suknjič takoj s prve roke, bi rekla, da bo vedel, kaj si želi, da bo odrasel "v prvo", če se lahko tako izrazim. Ne vem, tako jaz dojemam to 28. Je pa to tudi leto, ko sem spoznala jaz njega. Se pravi 4 leta nazaj.


Denarnica - mislim, da sem nekje zasledila, da je denarnica vrednost. Moje vrednote. Čeprav mi jih moj mož "premeša" (menjava denarnice), bom takoj vedela, da nekaj ni moje in si nato to svojo vrednost, ki mi je bila odvzeta (račun) pridobila nazaj, čeprav morda pravijo, da ne bo tako (predvsem mož, ker je on rekel, da ne dajejo nazaj denarja). Pa sem zaupala sebi in si denar izborila.


Ko gre za uvajanje novega sem pa tako ali tako (tudi skupaj z možem) pred časom. Uvajam vse novo, vidi se, da nisem iz kmečkega okolja, plus tega sem pa še Uranovsko dete in na sploh je to popolnoma drug vidik kot je tukaj pri njem doma. Jaz delam po svoje. Pa moram reči, da ni vedno sprejeto napačno, kar nekaj se je tudi spremenilo tukaj okoli, odkar sem z možem.

[Rena]

Fajn si se poglobila 😘

[Gloria82]

Jaz pa na dopustu....in že tretjo noč zapored sanjam o službi, "sranje v službi" tako da se še cela živčna zbudim, in rabim en čas, da se pomirim.... in vsak dan sanjam večje sranje (beri; težave), brrrrrrrrrrrrrrrr
Faaak - niti na dopustu mi ne da(jo) miru 
 

[sanjalka]

Jaz pa na dopustu....in že tretjo noč zapored sanjam o službi, "sranje v službi" tako da se še cela živčna zbudim, in rabim en čas, da se pomirim.... in vsak dan sanjam večje sranje (beri; težave), brrrrrrrrrrrrrrrr
Faaak - niti na dopustu mi ne da(jo) miru 
 

 

[sanjalka]

Saška, zelo pomenljive sanje
Si že sama zelo dobro analizirala
In še moje razmišljanje ob tvojih sanjah:
Zanimiv mi je bil ta suknjič, ki je dragocen, želela sta svetlejšega. Mogoče je mož preresen, preodgovoren za svoja leta.
In potem zahtevanje denarja nazaj, mož navrže zakaj nisi preverila koliko je visok račun? Sama se moraš boriti, da dobiš denar nazaj, zunaj te že vsi čakajo. Občutek, da se moraš vedno sama izboriti za svojo lastno vrednost, za svoje vrednote, da nimaš podpore, niti od moža? Mogoče je dejansko dobro, da v življenju preveriš preden plačaš tako visok račun Preveriš ali so ti podtaknili, da moraš nekaj plačati kar ni tvoje. V smislu svoje lastne vrednosti, svojih vrednot, da moraš ti poravnati za nekoga drugega nekaj, se odreči mogoče delu svoje lastne vrednosti, svojih vrednot. In če to storiš, se moraš potem še sama boriti, da pridobiš nazaj to svojo lastno vrednost, svoje vrednote. Gre za to, da si ti s svojim denarjem (tvoja lastna vrednost, tvoje vrednote) želela plačati možev dragocen suknjič (njegova persona, kdo on je, njegov položaj) in niti pomislila nisi, da je pa to mogoče res malo preveč?
Imaš mogoče občutek, da si tvoj mož želi, da bi imela druge vrednote-pomeša ti namreč kartice in denarnica ni tvoja?
In zneski, številke 1800 in 1300, ti je to kaj poznano od kje?

So pa to sanje s pozitivnim koncem, kar pomeni, da ti podzavest sporoča, da se pravilno odločaš

[sasa]

Ja, 1800 mi pove nekaj, 1300 moram pa verjetno tudi.  Mož mi včasih zna malo pomešati mojo vrednost, ampak jo jaz nazaj dobim.  Sedaj čedalje bolj.  Čeprav ima moj mož kar konkretno svoja prepričanja, mi še vseeno dopušča, da živim svoje življenje. Včasih mi še kaj reče, ampak tako ali tako ve, da jaz, če v nekaj res verjamem, ne bom odnehala. Sva sposobna tudi po eno uro vsak na svojo stran držat, pa potem jaz rečem, dobro, skupi ne bova prišla, se strinjava, da se ne strinjava. 

Da bi jaz imela občutek, da mož želi, da bi imela druge vrednote? Hm, mislim, da niti ne. Ker ne pozabimo - poleg sta bila še njegova sestra in njen mož. Verjetno včasih prej kakšen del njegove družine kot pa moj mož.