Razlaga sanj za redne člane foruma 14. del

[Rena]

In zadnje čase imam še ene ponavljajoče sanje
In sicer, da se zapletem z neznanim moškim, vedno je drug moški in vedno v resnici nepoznan.
Pri spoju je prisotna strast, ljubezen, res fenomenalni občutki...

Sam zaščiti se, ane 

[sanjalka]

Rena, hvala za te osvetlitve.
Te sanje so odsev mojega trenutnega življenja, niso posledica zunanjih vplivov. Za popucat imam stvari, odrivam stvari, ne morem se soočiti s tem, kam se mi je pripeljalo življenje, ta zadnja štiri leta.... In resnično se premikam po jašku. Hči je moja draga ljubljena oseba, v dejanskem življenju mi poskuša pomagati.
Še vedno me spremlja občutek, kako s težavo sem izpustila bojni krik. Si pa tole tvoje vprašanje zlorabe mojih misli in občutkov ponavljam v mislih.

Verjamem ej. Sem sama že kdaj doživela, da so bile sanje tako težke, da tudi, ko sem se zbudila, ni bilo odrešilnega "ah, saj so samo sanje". Kam se ti je pa pripeljalo življenje? Kaj se je dogajalo v zadnjih štirih letih? Kdo si danes ti? Kaj želiš? Kakšne so tvoje potrebe? Jih drugi spoštujejo, vidijo? Si ti tista, ki lahko postaviš sebe pred druge? Kdaj si ti lahko na prvem mestu? Ali pa čutiš slabo vest, če se ne predaš najprej drugim? Kaj si v tem obdobju, kakršnem si sedaj, želiš početi? Si lahko v zvezi s tem postaviš kakšne načrte? Saj ne rabiš tule odgovarjat, razen če želiš (bi me zanimalo, če malo nakažeš...).

Pa fajn zrihtaj...dela na sebi nikoli ne zmanjka, kajne. Prej ko boš začela delat na tem, prej bo mimo   

Ja, vojna od zunaj. Borbe, bitke, ki so vidne sicer na zunaj, a tvoja duša se sedaj pomika prosti notranjosti, proti globini, tam išče izhod...
Hči, kot je že Rena napisala, je en del tebe, del ki ti pomaga v življenju, ki ti stoji ob strani, sedaj tega dela same sebe ne čutiš več, kot bi bil sedaj sama za vse..In v resnici, ko gremo v svojo notranjost, ko iščemo sebe, svojo dušo, smo vedno sami, takrat ni nikogar, ker v resnici nam ne more pomagati nihče, pomagamio si lahko le sami...
In posiljevalec, nek del tebe same, kateremu se žal ne da ubežati...potrebno je odkriti kater del je to, katerega aktivnega dela, svojega notranjega moškega animusa se tako zelo bojiš, te je strah, da bi te napadel...
Lahko je povezano tudi še z očetom, in kasneje partnerjem - kaj ti je bilo kot majhni punčki vcepljeno glede uporabe notranje moške energije...
Da je lahko napadalna, agresivna, nevarna...?
Dokler se namreč ne soočimo s tem delom same sebe, lahko to srečujemo v moških okrog sebe

[sanjalka]

In zadnje čase imam še ene ponavljajoče sanje
In sicer, da se zapletem z neznanim moškim, vedno je drug moški in vedno v resnici nepoznan.
Pri spoju je prisotna strast, ljubezen, res fenomenalni občutki...

Sam zaščiti se, ane 

hahahahaha

[sanjalka]

Se mi pa zanimivo zadnje čase zopet ponavljajo sanje o mojem prvem stanovanu, te sanje me spremljajo že cca 20 let. Spreminjajo se kot se spreminjam jaz sama. Na začetku pojavljanja teh sanj, sem vedno obžalovala, da sem novo stanovanje prodala in zopet kupila to staro, kot bi sama sebe oškodovala, saj sem novo stanovanje prodala prepoceni in staro kupila nazaj predrago. In še staro mi sploh všeč ni bilo, novo pa je bilo čudovito. In jaz sem naredila menjavo Vendar sem v tem starem stanovanju vedno odkrila kakšno novo sobo in se čudila kako tega nsiem opazila že prej, ko sem živela v njem...To je bilo odkrivanje moje nove osebnosti
No sedaj ni več obžalovanja, ko se spet vselim v to staro stanovanje, celo obratno, sem kar navdušena, ko vidim, kako prostrano je, koliko lepih različnih sob ima, kako zelo veliko je, kako so ene sobe bogato starinsko opremljene, ene pa moderne, prav navdušena sem v sanjah, da imam takšno veliko stanovanje.
V zadnjih sanjah (par dni nazaj) sem celo razmišljala, da bi polovico stanovanja oddala, da bi nekako pregradila stanovanje, saj tako velikega niti ne rabim in lahko na ta način še nekaj zaslužim. (dejansko je v meni sami sedaj toliko na novo odkritega "prostora", "soban", da sedaj to že lahko delim z drugimi in s tem še nekaj zaslužim )
Mi je bilo pa zanimivo, da sem v teh zadnjih sanjah, sanjala sobo, ki me je res navdušila. Soba je bila narejena v polžasti obliki, kot zlati rez, zgoraj je bila spalnica in ta polžasta oblika je vodila vse do najbolj spodnjih prostorov, kjer je bila kurilnica, peč za ogrevanje tega stanovanja. Ta polžasta oblika ni bila kot stopnice ampak se je sama soba tako spuščala do spodnjih prostorov. Bila sem navdušena nad arhitekturo te sobe, nisem mogla verjetei kako je možno, da je nekdo tako pametno in estetsko prefinjeno speljal in oblikoval to sobo. Res je bila nekaj posebnega. No, edino kar me je na koncu malo zmotilo, je bilo to, da je bila spodaj kurilnica in se mi je zdelo, da nekako spalnica in ta kurilnica ne gresta skupaj, da spalnica je prostor, kjer mora biti vse čisto in sveže, kurilnica pa je vedno nekaj prašna in umazana. Nekako sem imela občutek,da bi ta prašnost lahko prišla do te spalnice...In že sem razmišlajala kako bom to uredila, ker sama oblika sobe je bila pa res super, zlati rez

Tu sem se zdaj malo izgubila, kaj si sanjala, kaj pa po sanjah razmišljala  . Ampak ok, saj vidim, da delaš povezave, kaj pomenijo. Zlati rez...dober znak, kajne. Priti do naravne zakonitosti, ko je vse v ravno pravih proporcih, skladno...samo kurilnica se še mora povezat v tole. Kolikor si angažirana in organirana, boš že našla tapravi vir ogrevanja, da bo ekološki in tudi čist, da ne bo motil harmonije v spalnici 

Ja, bomo videli kakšno rešitev bom našla glede tele kurilnice
Mogoče pa je ok, da je tam pod spalnico, da naju stalno segreva Da se spalnica in dogajanje notri ne ohladi
Nič hudega, če je malo prahu in umazanije, glavno,da je zlati rez in da je stalno podkurjeno

[cvetka]

Rena, hvala za te osvetlitve.
Te sanje so odsev mojega trenutnega življenja, niso posledica zunanjih vplivov. Za popucat imam stvari, odrivam stvari, ne morem se soočiti s tem, kam se mi je pripeljalo življenje, ta zadnja štiri leta.... In resnično se premikam po jašku. Hči je moja draga ljubljena oseba, v dejanskem življenju mi poskuša pomagati.
Še vedno me spremlja občutek, kako s težavo sem izpustila bojni krik. Si pa tole tvoje vprašanje zlorabe mojih misli in občutkov ponavljam v mislih.

Verjamem ej. Sem sama že kdaj doživela, da so bile sanje tako težke, da tudi, ko sem se zbudila, ni bilo odrešilnega "ah, saj so samo sanje". Kam se ti je pa pripeljalo življenje? Kaj se je dogajalo v zadnjih štirih letih? Kdo si danes ti? Kaj želiš? Kakšne so tvoje potrebe? Jih drugi spoštujejo, vidijo? Si ti tista, ki lahko postaviš sebe pred druge? Kdaj si ti lahko na prvem mestu? Ali pa čutiš slabo vest, če se ne predaš najprej drugim? Kaj si v tem obdobju, kakršnem si sedaj, želiš početi? Si lahko v zvezi s tem postaviš kakšne načrte? Saj ne rabiš tule odgovarjat, razen če želiš (bi me zanimalo, če malo nakažeš...).

Pa fajn zrihtaj...dela na sebi nikoli ne zmanjka, kajne. Prej ko boš začela delat na tem, prej bo mimo   

Renčica, hvala za tvoj čas.
Tale zadnja 4 leta sem doma, sedaj uradno tudi v penziji. In od takrat naprej se je v odnosu z možem spremenilo. Kot da bi se obrnil gumb. Začel mi je očitat stvari, za katere ni niti najmanjše osnove, da sem namreč vse življenje delala škodo, predvsem otrokom, da ga nisem spremljala. In vsakič, ko pri otrocih opazi kaj, kar mu ni všeč, izjavi, da sekajo ven moji geni. (aja, otroci so letnik 79,81,83, vsi odrasle, samostojne osebe, super so). Muči me tako "samo" partnerski odnos, vse ostalo mi je v veselje, rada spečem kakšen štrudel za vnuke, rada zašijem kakšno pižamico, rada urejam vrt, tudi gospodinjska dela za dva mi niso odveč. Nobeden od bližnjih me ne obremenjuje, naredim toliko, kot želim. Pri partnerskem odnosu pa kot da sedaj, ko ne prinašam več materialnega doprinosa v takšni višini kot prej, nisem nič več vredna. Hči mi je že namignila, da mi ni dolžnost poslušat obtožbe. Seveda ji je pa težko, saj ima oba rada. Tako, da tole delo na sebi, .... kar težek zalogaj, mi ni jasno, kaj naj naredim. Evo, enostavno mi je težko dat na smetišče toliko let, ki so bila plodna in lepa, tudi izdelki so lepi. 

[cvetka]

Rena, hvala za te osvetlitve.
Te sanje so odsev mojega trenutnega življenja, niso posledica zunanjih vplivov. Za popucat imam stvari, odrivam stvari, ne morem se soočiti s tem, kam se mi je pripeljalo življenje, ta zadnja štiri leta.... In resnično se premikam po jašku. Hči je moja draga ljubljena oseba, v dejanskem življenju mi poskuša pomagati.
Še vedno me spremlja občutek, kako s težavo sem izpustila bojni krik. Si pa tole tvoje vprašanje zlorabe mojih misli in občutkov ponavljam v mislih.

Verjamem ej. Sem sama že kdaj doživela, da so bile sanje tako težke, da tudi, ko sem se zbudila, ni bilo odrešilnega "ah, saj so samo sanje". Kam se ti je pa pripeljalo življenje? Kaj se je dogajalo v zadnjih štirih letih? Kdo si danes ti? Kaj želiš? Kakšne so tvoje potrebe? Jih drugi spoštujejo, vidijo? Si ti tista, ki lahko postaviš sebe pred druge? Kdaj si ti lahko na prvem mestu? Ali pa čutiš slabo vest, če se ne predaš najprej drugim? Kaj si v tem obdobju, kakršnem si sedaj, želiš početi? Si lahko v zvezi s tem postaviš kakšne načrte? Saj ne rabiš tule odgovarjat, razen če želiš (bi me zanimalo, če malo nakažeš...).

Pa fajn zrihtaj...dela na sebi nikoli ne zmanjka, kajne. Prej ko boš začela delat na tem, prej bo mimo   

Ja, vojna od zunaj. Borbe, bitke, ki so vidne sicer na zunaj, a tvoja duša se sedaj pomika prosti notranjosti, proti globini, tam išče izhod...
Hči, kot je že Rena napisala, je en del tebe, del ki ti pomaga v življenju, ki ti stoji ob strani, sedaj tega dela same sebe ne čutiš več, kot bi bil sedaj sama za vse..In v resnici, ko gremo v svojo notranjost, ko iščemo sebe, svojo dušo, smo vedno sami, takrat ni nikogar, ker v resnici nam ne more pomagati nihče, pomagamio si lahko le sami...
In posiljevalec, nek del tebe same, kateremu se žal ne da ubežati...potrebno je odkriti kater del je to, katerega aktivnega dela, svojega notranjega moškega animusa se tako zelo bojiš, te je strah, da bi te napadel...
Lahko je povezano tudi še z očetom, in kasneje partnerjem - kaj ti je bilo kot majhni punčki vcepljeno glede uporabe notranje moške energije...
Da je lahko napadalna, agresivna, nevarna...?
Dokler se namreč ne soočimo s tem delom same sebe, lahko to srečujemo v moških okrog sebe

Sanjalka, tole je pa moja natalna postavitev  :So . Skozi vse življanje imam problem z moškimi avtoritetami, oče, mož, tudi direktorji in šefi skozi službeno obdobje, bila sem v eni službi, moške avtoritete pa so se menjavale.

[Rena]

Rena, hvala za te osvetlitve.
Te sanje so odsev mojega trenutnega življenja, niso posledica zunanjih vplivov. Za popucat imam stvari, odrivam stvari, ne morem se soočiti s tem, kam se mi je pripeljalo življenje, ta zadnja štiri leta.... In resnično se premikam po jašku. Hči je moja draga ljubljena oseba, v dejanskem življenju mi poskuša pomagati.
Še vedno me spremlja občutek, kako s težavo sem izpustila bojni krik. Si pa tole tvoje vprašanje zlorabe mojih misli in občutkov ponavljam v mislih.

Verjamem ej. Sem sama že kdaj doživela, da so bile sanje tako težke, da tudi, ko sem se zbudila, ni bilo odrešilnega "ah, saj so samo sanje". Kam se ti je pa pripeljalo življenje? Kaj se je dogajalo v zadnjih štirih letih? Kdo si danes ti? Kaj želiš? Kakšne so tvoje potrebe? Jih drugi spoštujejo, vidijo? Si ti tista, ki lahko postaviš sebe pred druge? Kdaj si ti lahko na prvem mestu? Ali pa čutiš slabo vest, če se ne predaš najprej drugim? Kaj si v tem obdobju, kakršnem si sedaj, želiš početi? Si lahko v zvezi s tem postaviš kakšne načrte? Saj ne rabiš tule odgovarjat, razen če želiš (bi me zanimalo, če malo nakažeš...).

Pa fajn zrihtaj...dela na sebi nikoli ne zmanjka, kajne. Prej ko boš začela delat na tem, prej bo mimo   

Renčica, hvala za tvoj čas.
Tale zadnja 4 leta sem doma, sedaj uradno tudi v penziji. In od takrat naprej se je v odnosu z možem spremenilo. Kot da bi se obrnil gumb. Začel mi je očitat stvari, za katere ni niti najmanjše osnove, da sem namreč vse življenje delala škodo, predvsem otrokom, da ga nisem spremljala. In vsakič, ko pri otrocih opazi kaj, kar mu ni všeč, izjavi, da sekajo ven moji geni. (aja, otroci so letnik 79,81,83, vsi odrasle, samostojne osebe, super so). Muči me tako "samo" partnerski odnos, vse ostalo mi je v veselje, rada spečem kakšen štrudel za vnuke, rada zašijem kakšno pižamico, rada urejam vrt, tudi gospodinjska dela za dva mi niso odveč. Nobeden od bližnjih me ne obremenjuje, naredim toliko, kot želim. Pri partnerskem odnosu pa kot da sedaj, ko ne prinašam več materialnega doprinosa v takšni višini kot prej, nisem nič več vredna. Hči mi je že namignila, da mi ni dolžnost poslušat obtožbe. Seveda ji je pa težko, saj ima oba rada. Tako, da tole delo na sebi, .... kar težek zalogaj, mi ni jasno, kaj naj naredim. Evo, enostavno mi je težko dat na smetišče toliko let, ki so bila plodna in lepa, tudi izdelki so lepi. 

Aha, vidim, kam približno pes taco moli. Verjamem, da ni lahko in da boli. Kot zunanja opazovalka (kar seveda odpade, ko gre zame samo  ) menim, čutim, da se imata rada, gre samo za en tak pošten pogovor, kjer se postavijo vzroki in posledice na pravo stran, pri vsaki strani. A mož še dela? Saj ni čudno, da te v sanjah preganja strma hoja v jašku in preganjajo moške osebe, če pa se počutiš, da se ti dela krivica... Je pa res, da pogovor je lahko reči. To tudi sama vem, ko ne pridem kakšni stvari do konca, ko sploh ne vem, kako bi začela govorit. Včasih lahko pomaga "mediator", včasih sprememba kraja, kamor se umakneš z namenom razčiščenja... Hčerka pravi, da nisi dolžna poslušat obtožb. Kaj pa ti misliš o tem? In še: kdo si? Kako bi se naj do tebi obnašal kdorkoli, ne glede na relacijo?

[Rena]

Sanjalka, tole je pa moja natalna postavitev  :So . Skozi vse življanje imam problem z moškimi avtoritetami, oče, mož, tudi direktorji in šefi skozi službeno obdobje, bila sem v eni službi, moške avtoritete pa so se menjavale.

Naključij ni. Kaj te naj bi izkušnje tega življenja naučile?

[sanjalka]

Rena, hvala za te osvetlitve.
Te sanje so odsev mojega trenutnega življenja, niso posledica zunanjih vplivov. Za popucat imam stvari, odrivam stvari, ne morem se soočiti s tem, kam se mi je pripeljalo življenje, ta zadnja štiri leta.... In resnično se premikam po jašku. Hči je moja draga ljubljena oseba, v dejanskem življenju mi poskuša pomagati.
Še vedno me spremlja občutek, kako s težavo sem izpustila bojni krik. Si pa tole tvoje vprašanje zlorabe mojih misli in občutkov ponavljam v mislih.

Verjamem ej. Sem sama že kdaj doživela, da so bile sanje tako težke, da tudi, ko sem se zbudila, ni bilo odrešilnega "ah, saj so samo sanje". Kam se ti je pa pripeljalo življenje? Kaj se je dogajalo v zadnjih štirih letih? Kdo si danes ti? Kaj želiš? Kakšne so tvoje potrebe? Jih drugi spoštujejo, vidijo? Si ti tista, ki lahko postaviš sebe pred druge? Kdaj si ti lahko na prvem mestu? Ali pa čutiš slabo vest, če se ne predaš najprej drugim? Kaj si v tem obdobju, kakršnem si sedaj, želiš početi? Si lahko v zvezi s tem postaviš kakšne načrte? Saj ne rabiš tule odgovarjat, razen če želiš (bi me zanimalo, če malo nakažeš...).

Pa fajn zrihtaj...dela na sebi nikoli ne zmanjka, kajne. Prej ko boš začela delat na tem, prej bo mimo   

Ja, vojna od zunaj. Borbe, bitke, ki so vidne sicer na zunaj, a tvoja duša se sedaj pomika prosti notranjosti, proti globini, tam išče izhod...
Hči, kot je že Rena napisala, je en del tebe, del ki ti pomaga v življenju, ki ti stoji ob strani, sedaj tega dela same sebe ne čutiš več, kot bi bil sedaj sama za vse..In v resnici, ko gremo v svojo notranjost, ko iščemo sebe, svojo dušo, smo vedno sami, takrat ni nikogar, ker v resnici nam ne more pomagati nihče, pomagamio si lahko le sami...
In posiljevalec, nek del tebe same, kateremu se žal ne da ubežati...potrebno je odkriti kater del je to, katerega aktivnega dela, svojega notranjega moškega animusa se tako zelo bojiš, te je strah, da bi te napadel...
Lahko je povezano tudi še z očetom, in kasneje partnerjem - kaj ti je bilo kot majhni punčki vcepljeno glede uporabe notranje moške energije...
Da je lahko napadalna, agresivna, nevarna...?
Dokler se namreč ne soočimo s tem delom same sebe, lahko to srečujemo v moških okrog sebe

Sanjalka, tole je pa moja natalna postavitev  :So . Skozi vse življanje imam problem z moškimi avtoritetami, oče, mož, tudi direktorji in šefi skozi službeno obdobje, bila sem v eni službi, moške avtoritete pa so se menjavale.

Cvetka, pogrešamo te ob sobotah v NUK-u

[sanjalka]

Sanjalka, tole je pa moja natalna postavitev  :So . Skozi vse življanje imam problem z moškimi avtoritetami, oče, mož, tudi direktorji in šefi skozi službeno obdobje, bila sem v eni službi, moške avtoritete pa so se menjavale.

Naključij ni. Kaj te naj bi izkušnje tega življenja naučile?

So moški v tvojem življenju po eni strani ribji (nebogljeni, ranjeni, odvisniki, bolni, umetniki,duhovni) in po drugi strani strelčevski, jupitrski, zeusovi (bogovi, ki lahko naredijo vse, doma pa imajo ženo Hero, ki jih zvesto čaka;skratka, ubogljivo, podrejeno ženo, oni pa svobodnjaki, ki lahko varajo in si dovolijo in vzamejo vse, kar jim srce poželi)...
seveda je ta postavitev sonca in saturna tvoja lastna notranja moška energija..., ki se lahko zrcali, materializira navzven v zunanjih moških...
kako živeti v skladu s to duhovno, sočutno, odpuščajočo, ljubečo, ribjo energijo in po drugi strani si dovoliti tudi vzeti svobodo zase, biti visoko leteča, potovati, se izobraževati, si dovoliti biti pomembna tudi sebi....
pri soncu v ribah lahko pademo v vlogo žrtve, ubogi mi, drugi pa so tisti, ki nas potiskajo v to žrtveno jagnje...
je možno pogledati z nekega višjega, duhovnega spektra na dogodke, situacije, na moške...da ni dualnosti, da ni te bitke za moč, ker vedno kadar je ta bitka, je nekdo na eni strani in tisti drugi na drugi strani...sicer se lahko ti dve strani menjavata, vendar vseeno je to bitka med dvema poloma...
čigave borbe so to? za koga ali kaj se sploh borimo? in kaj bi bilo, če bi te borbe enostavno izpustili in se prenehali boriti...kaj pravzaprav želimo doseči z borbo, s to bitko...da bi nas sprejeli, upoštevali, imeil radi, nam dali občutek pomembnosti...?
ribice življenje uči sprejeti te razlike z ljubeznijo, z duhovnostjo, z višjim vpogledom...ne biti žrtev, ker to je še vedno dualnost, pomeni se zavedati, da nam ni treba biti žrtev, če nekaj sprejmemo brezpogojno...približno kot pri ljubezni do lastnih otrok, kjer vedno odpuščamo, jih sprejemamo, gledamo na njih ljubeče, ne tekmujemo z njimi, se veselimo njihovih zmag, sočustvujemo z njiihovimi porazi...in se ne počutimo kot žrtev, kljub temu, da v zameno nič ne pričakujemo...
je možno takšno ljubezen imeti tudi do sebe? ker verjetno ta borba, da bi nas drugi priznali, je pravzaprav naša lastna, notranja, ki se zrcali navzven...
kako potolažiti in zaščititi tega ranjenega svojega lastnega notranjega otroka...in ne več dovoliti, da drugi grdo delajo z njim...
saj veš kako ljubeča si z vnuki, otroci, poizkusi to ljubezen prenesti še na svojo malo notranjo punčko, notranjo malo cvetko...
partner žali in daje občutek, da nisi dobro vzgojila otrok, da imajo tvoje gene...kako zelo žaljivo, res nesramno...vendar to le kaže na njegovo lastno nemoč, ki jo sedaj usmerja proti tebi, rad bi ti dokazal, da nisi ta jupiter, ta strelec, da ti nisi noben bog, ravno nasprotno...
mož pravzaprav odigrava tega saturna v strelcu na eni strani in na drugi odigrava tvoje sonce v ribah (kaže nemoč, se ima za žrtev...)
hm, mislim, da moraš vzeti tega saturna in svoje sonce nazaj v svoje roke in ju živeti sama...
pomisli kje bi lahko živela sonce v ribah in kje saturna v strelcu, kako bi obema energijama dala hrano, da bosta oba dela tebe zadovoljena...

[cvetka]

Sanjalka, tole je pa moja natalna postavitev  :So . Skozi vse življanje imam problem z moškimi avtoritetami, oče, mož, tudi direktorji in šefi skozi službeno obdobje, bila sem v eni službi, moške avtoritete pa so se menjavale.

Naključij ni. Kaj te naj bi izkušnje tega življenja naučile?

So moški v tvojem življenju po eni strani ribji (nebogljeni, ranjeni, odvisniki, bolni, umetniki,duhovni) in po drugi strani strelčevski, jupitrski, zeusovi (bogovi, ki lahko naredijo vse, doma pa imajo ženo Hero, ki jih zvesto čaka;skratka, ubogljivo, podrejeno ženo, oni pa svobodnjaki, ki lahko varajo in si dovolijo in vzamejo vse, kar jim srce poželi)...
seveda je ta postavitev sonca in saturna tvoja lastna notranja moška energija..., ki se lahko zrcali, materializira navzven v zunanjih moških...
kako živeti v skladu s to duhovno, sočutno, odpuščajočo, ljubečo, ribjo energijo in po drugi strani si dovoliti tudi vzeti svobodo zase, biti visoko leteča, potovati, se izobraževati, si dovoliti biti pomembna tudi sebi....
pri soncu v ribah lahko pademo v vlogo žrtve, ubogi mi, drugi pa so tisti, ki nas potiskajo v to žrtveno jagnje...
je možno pogledati z nekega višjega, duhovnega spektra na dogodke, situacije, na moške...da ni dualnosti, da ni te bitke za moč, ker vedno kadar je ta bitka, je nekdo na eni strani in tisti drugi na drugi strani...sicer se lahko ti dve strani menjavata, vendar vseeno je to bitka med dvema poloma...
čigave borbe so to? za koga ali kaj se sploh borimo? in kaj bi bilo, če bi te borbe enostavno izpustili in se prenehali boriti...kaj pravzaprav želimo doseči z borbo, s to bitko...da bi nas sprejeli, upoštevali, imeil radi, nam dali občutek pomembnosti...?
ribice življenje uči sprejeti te razlike z ljubeznijo, z duhovnostjo, z višjim vpogledom...ne biti žrtev, ker to je še vedno dualnost, pomeni se zavedati, da nam ni treba biti žrtev, če nekaj sprejmemo brezpogojno...približno kot pri ljubezni do lastnih otrok, kjer vedno odpuščamo, jih sprejemamo, gledamo na njih ljubeče, ne tekmujemo z njimi, se veselimo njihovih zmag, sočustvujemo z njiihovimi porazi...in se ne počutimo kot žrtev, kljub temu, da v zameno nič ne pričakujemo...
je možno takšno ljubezen imeti tudi do sebe? ker verjetno ta borba, da bi nas drugi priznali, je pravzaprav naša lastna, notranja, ki se zrcali navzven...
kako potolažiti in zaščititi tega ranjenega svojega lastnega notranjega otroka...in ne več dovoliti, da drugi grdo delajo z njim...
saj veš kako ljubeča si z vnuki, otroci, poizkusi to ljubezen prenesti še na svojo malo notranjo punčko, notranjo malo cvetko...
partner žali in daje občutek, da nisi dobro vzgojila otrok, da imajo tvoje gene...kako zelo žaljivo, res nesramno...vendar to le kaže na njegovo lastno nemoč, ki jo sedaj usmerja proti tebi, rad bi ti dokazal, da nisi ta jupiter, ta strelec, da ti nisi noben bog, ravno nasprotno...
mož pravzaprav odigrava tega saturna v strelcu na eni strani in na drugi odigrava tvoje sonce v ribah (kaže nemoč, se ima za žrtev...)
hm, mislim, da moraš vzeti tega saturna in svoje sonce nazaj v svoje roke in ju živeti sama...
pomisli kje bi lahko živela sonce v ribah in kje saturna v strelcu, kako bi obema energijama dala hrano, da bosta oba dela tebe zadovoljena...

Sanjalka, še in še bom tole brala, si mi dala energije. Hvala 

[Tea]

Danes se mi je sanjalo, da je Sadam Husein poslal Melaniji Trump belo gerbaro. Držala jo je oblečena v njeno rdečo obleko, in prebrala sporočilo, da mora rožo razpoloviti in jo pol poslati meni.
Bbbbbbb kaj bi to bilo?

[sasa]

Ojoj, kaj sem pa jaz sanjala.  ??? da je moj mož nekaj delal in si poškodoval nogo, levo stegno. Ni bilo nič kritičnega. Ampak popoldne je rekel, da mora nazaj, ker ni dobra noga. Rezultat - obe nogi so mu morali odrezati oz. amputirati, tako da je bil brez obeh nog. Desno nogo je imel celo krajšo po amputaciji kot pa levo. Meni je bilo grozno, kako bo mož živel, delal, nič ni moral početi.  Meni je bilo obup, ker smo le na kmetiji, kako bo sedaj vse potekalo. No, potem mi je pa mož rekel, da on sploh ni tako žalosten, da bo dokazal zdravnikom in vsem ostalim, da lahko dela in da bo vse ok (na hitro sem dobila občutek kot da misli, da bo lahko normalno hodil naprej, samo ne vem, ali s protezami ali da mu celo "nazaj zrastejo"). V glavnem, GROZA!

[Rena]

Danes se mi je sanjalo, da je Sadam Husein poslal Melaniji Trump belo gerbaro. Držala jo je oblečena v njeno rdečo obleko, in prebrala sporočilo, da mora rožo razpoloviti in jo pol poslati meni.
Bbbbbbb kaj bi to bilo?

Hallo? Si gledala najprej dokumentarni film o Iraku, nato pa še o Melaniji? 

V glavnem, zanimivo, diktator, vojni zločinec pošlje belo rožo, barvo nedolžnosti, duhovne rasti, poti k čistosti, odprtosti duha. Roža pa kot znak ljubezni, miru, pomladi, začetkov. Tu pa je še simbolika rdeče barve, barve ljubezni, ognja, energije.Kaj pa bela barva ter rdeča barva tebi pomeni in kaj cvetje? Kakšno povezavo najdeš v svojem življenju in sanjami, kjer se soočita država trde roke, muslimanske vere, nafte, vojne in velika, navidezno odprta demokratična, močna država, vezni člen pa je uspešna, vendar rahlo skrivnostna ženska, ki ne pokaže prav dosti svoje osebnosti? In ona mora polovico rože dati tebi? Kaj bi morala ta "Melanija" (ti?) deliti, oddati?  In kaj med nasprotjema dveh močnih sil oziroma povezav je treba deliti. Kje se srečati, na polovici? 

[nensi]

Danes se mi je sanjalo, da je Sadam Husein poslal Melaniji Trump belo gerbaro. Držala jo je oblečena v njeno rdečo obleko, in prebrala sporočilo, da mora rožo razpoloviti in jo pol poslati meni.
Bbbbbbb kaj bi to bilo?

Me je pritegnilo tvoje vprašanje, čeprav nisem nek sanjski ekspert, tko čist po občutku pa tole:
skozi te sanje se čisti tvoja trenutna situacija in polarnost: ranjenost (rdeča) zaradi vsega kar se ti je zadnje čase zgodilo na vseh področjih, ter želja po mirnem in svetlem, čistem začetku na novo (bela).
Predaj v ti dve barvi vse svoje rane, travme, strahove (rdeča) ter sanje, želje, upanja (bela) in naj ti pomagata pozdraviti in odplaviti kar je potrebno.
Simbolno pa Sadam diktator, ki si ga hvala bogu reciklirala, ter Melanija simbol ženske, ki je močnejša, kot se zdi, ki preživi, pa naj je še tako hudo.
RTM, bodi lepo, sanjaj lepe sanje