Ja, res zanimive so bile moje sanje.
Že dolgo je nisem sanjala, na začetku pa od nje dobila dve koristni sporočili.
Včeraj smo imeli eno čudno situacijo z njeno hčerjo in njeno materjo. Med njima ni prave povezave, pa bi pričakoval, da bi glede na situacijo, bila še toliko močnejša, pa žal ni. In ob tem strašna bolečina mojega, spet je vse privrelo na plano...
V sanjah gre za očiten materinski princip, moja mama in mama hčerke mojega, moja mama jo objame, ona v bistvu ni človek, a jo ta objem najprej spravi v fazo nezavesti ali negibnosti ali trenutne smrti in nato jo ta objem oživi, jo naredi živo in zelo veselo, prav ta objem jo naredi nasmejano in veselo...Vmes prekinitev in nato oživitev. A tudi spoznanje, da ona ni človek in je kljub temu lahko med nami 
Dejansko sem včeraj imela občutek, da je še kako živa...Včasih so pokojni še bolj živi kot mi sami, njihova energija je še kako lahko prisotna...
Ima mogoče katera od vas kakšno misel ob teh mojih sanjah ali pa občutke, ki jih je doživela, ko jih je prebrala.. Mi bo pomagalo pri analizi.
Hvala 
Sanjalka, takole se je meni večkrat sanjalo o pokojnem očetu.
Da je prišel nazaj, bili smo ga grozno veseli, prav tista sreča, ko ti gre kar na jok. In smo se objemali ... Vedno sem se v sanjah zavedala, da je že umrl in prišel nazaj in da lahko spet umre in me je skrbelo zanj, da se mu ja ne bo kaj spet zgodilo. Umrl je zaradi angine pectoris, ki je privedla do srčnega infarkta. To informacijo sem ves čas v sanjah imela v glavi in vedela sem, da ga moram obvarovat pred vsakršno nevarnostjo, da se bo to zgodilo.
Sanje so se pojavljale poredko, vedno pa ob kakšnih pomembnih dogodkih. Najbolj so mi ostale v spominu sledeče, mislim pa, da sem tudi o njih takrat pisala tu:
Bila sem v garaži v naši hiši, čas je bil nekje proti večeru, ko sonce že zahaja in takrat sveti v tisto stran hiše. Bilo je svetlo, da je kar slepilo, čisto posebna svetloba. Takrat sem delala še v casinoju in vsi, ki ste spremljali mojo zgodbo, veste, kako nesrečna sem bila tam. Da se vrnem k sanjam - v garažo je vstopil moj oče, objemala sva se, sreča je bila nepopisna. In rekel je, naj ne skrbim, ker mi bo on uredil novo službo ...
Glede na to, po kakšni (ne)sreči sem prišla do moje sedanje predrage službice, včasih pomislim, da je to tudi res.
Moja realistična razlaga pa je, da se oseba takole v sanjah pojavi, ker v njej vidimo neko vlogo, pomemben lik v našem življenju.
Sicer sem pretežno res realist, dopuščam pa 1 % možnosti, da je res kaj na prvi razlagi. Včasih človek mora pomislit tudi na ta način, da obarva surovo stvarnost z barvami (za)upanja.