Žarek - hvala! Sicer trenutno nimam v mislih kaj bi to bilo, a upam, da kaj lepega.
sanjalka - bolnica, zdravniki ... nič dobrega s tem ne povesujem, zmeraj dobim cmok v trebuhu.
Kri - sicer se je ne bojim, ne padem skupaj, ko jo vidim, pač nobenega ekstra občutka v tem smislu.
Votlina - hja, mogoče res repruduktivni organi ... me zadnje čase nekaj špikalo.
Mama - najljubša oseba na svetu
Tašča - ok odnos, ne želim ji pa ravno razlagat vsake podrobnosti
Fant - itak zelo ljuba oseba... ko sem ga videla v sanjah, kako se je zasekiral, takrat sem se počutila v smislu: konec je, ne morejo mi pomagat. Ker vem, da on ni panik in je dela iz muhe slona. V bistvu sem dobila tisti občutek: dokončno je.
Bolnica navadno pomeni v sanjah prostor, kjer nam lahko pomagajo, nas zdravijo. V sanjah je zdravstveno osebje delovalo zmedeno, imaš v resnici mogoče ta občutek, da tisti, ki bi ti mogli pomagati, te zdraviti, da so tudi sami zmedeni, da ti ne dajo točne informacije, diagnoze, da ti ne dajo vedeti kaj v resnici ti je oz še sami ne vedo.
In potem grozen občutek, ko vidiš v očeh fanta, da je to dokončno, da se ti ne da pomagati.
Kako ti v resnici doživljaš svojega fanta v dani situaciji, glede tvoje materinske vloge.
Klical je dve materi, tvojo in svojo, torej kako ti občutiš svojega fanta, kako on gleda na opcijo, da bi bila diagnoza dokončna?
Medicinec ti je rekel, da krvaviš z votline-je to lahko tudi maternica? Ti si v sanjah pomislila na celo trebušno votlino...
Jaz sem v tej sanji občutila tvoj klic na pomoč, da bi ti strokovno osebje (zdravniki) pomagali, in strah, da ti ne znajo pomagati oz ne vedo kako bi ti pomagali.
In še strah, da fant ne vidi izhoda iz te situacije oz da v njem vidiš, da je žalosten, nesrečen, ker on to doživlja kot dokončno...
So ti strahovi v resnici prisotni pri tebi?
In še kako si se v sanjah počutila, ko je on klical tvojo mamo in taščo?
Ojoj... sem napisala cel odgovor, pa mi je ravno potekla seja na forumu, tako da gremo pisat še enkrat.
Sanjalka, precej si zadela oz. pomagala si mi, da sem sama ugotovila za kaj bi lahko šlo. Sedaj se mi zdi to popolnoma logično, ne vem, zakaj sama nisem tega povezala.
Ne bi želela na forumu razlagati zakaj in kako, rekla bom samo, da sem pred tedni bila pri zdravnici, ki mi ni znala čisto točno podati diagnoze. Rekla je, da moja situacija zaenkrat ni primerna za operacijo, ker da ni večje težave. S "težavo" se bomo ukvarjali v primeru, da se nosečnost (ko do nje pride) ne bi obdržala, saj bi šele takrat lahko opravičeno sumili, da je to vzrok težav pri zanositvi in kasneje donositvi.
Ko sem dobila izvid na njem ni pisalo čisto nič o tem, samo da je vse bp.
Če povežem to s sanjami, bi v tem primeru res lahko šlo za maternico in "krvavitev iz votline".
Kaj naj rečem. Odkrito povedano, šla sem preverit na splet in ugotovila, da je praksa res takšna, da se čaka ali se nosečnost obdrži ali ne.
Moj partner je veliko bolj flegma. Njegov odgovor na vse skupaj je bil: ne obremenjuj se, ne razmišljaj o tem, s tem se bova ukvarjala, če res ne bo šlo oz. če bo res prišlo do prekinitve nosečnosti ... itd... On pač funkcionira na tak način. S problemom se ukvarja, ko ga ta že trešči po glavi.
Tudi jaz sem vse skupaj nekako odmislila. Vsaj zavestno se s tem ne ukvarjam, kar pa očitno ne velja za mojo podzavest.
Glede tašče in mame: v sanjah sem razmišljala o tem, da če ju on kliče, potem že mora biti resnično hudo z mano. Moj partner je namreč tak, da bi čakaaall, čaaakalll, nikogar ne bi želel sekirat, obremenjevat, itd.
Ne vem točno s čem bi jaz povezala ta občutek dokončnosti in strahu, ki sem ga zaznala pri njem. V sanjah sem bila žalostna, ker je bil on prestrašen, da me izgubi, da mi ne morejo pomagat.
V kolikor bi se tak scenarij v resnici odvil, si ga predstavljam točno takšnega kot je bil v sanjah.
In verjetno bi takrat tudi jaz delila enaka čustva - prestrašenost, žalost, dokončnost.
Upam samo, da to niso bile kakšne preroške sanje.
